Kot vedno me moja radovednost vodi do novih in novih informacij in povezav, ki se porajajo ob pravem času. Tako je tudi z žafranom. Prvi članek v seriji o žafranu sem naslovil Drag kot žafran, ker je bila izkušnja nabave ekstrakta povezana z velikim finančnim zalogajem. Ob novih povezavah različnih informacij in znanj, pa se  počasi finančno vrednotenje preliva v dragocenost. Kakšen vpliv lahko ima na nas, tako v fizičnem kot psihičnem smislu. V pozabljeni povezavi telesa in uma.

DISCLAIMER: Danes zelo aktualna tema je uporaba umetne inteligence AI v generiranju vsebine, ki jo najdete na spletu. želim povedati, kar preberete v mojih zapisih na strani Kepezzo, je moje osebno avtorsko delo in izhaja iz mojih mislih in mojega telesa. Gotovo se pozna iz vsebina in načina pisanja, saj ni tako bogat in sugarcoated, kot so zapisi umetne inteligence. V primeru, da bi pri pisanju uporabil AI, bi bili moji občutki primerljivi zlorabi kako biti čimbolj všečen in bogat v jeziku. Lahko kdo reče, da sem obsolete in da me bo čas povozil, a glej ga zlomka, narava in biologije ne bomo NIKOLI prevarali in obvladali, pa če se še tako trudimo. Umetno inteligenco pa uporabim pri generiranju slikovnega materiala, saj je moj umetniški domet žal omejen. :).

 OK, mogoče najprej osnova iz prvega zapisa o žafranu:

1. komponente v ekstraktu žafranovih stigm, ki imajo dokazan fiziološki vpliv, so crocin, safranal, crocetin, picrocrocin.
2. zgoraj navedene komponente morajo preiti dodatno evolucijsko zaščito možganov (BBB) in spolnih žlez

Meni najbolj pomembno in zanimivo je področje naslavljanja podpore delovanja centralnega živčnega sistema (CŽS), kamor spadajo možgani in hrbtenjača. To zato, ker CŽS uravnava delovanje vseh sistemov v telesu in je pomembno, da ima substrat imenovan možgani, vse pogoje za ustrezno delovanje. V prvem zapisu sem predstavil možni mehanizem (testiran na podganah), kjer se ob uživanju ekstrakta žafrana poveča količina nevrotransmiterja GABA, ki je več ali manj pridelan v možganih. 

Tako je moj interes tudi na področju ostalih nevrodegenerativnih bolezni kot sta Alzheimerjeva bolezen (AB) in Parkinsonova bolezen (PB). V grobem pri obeh prihaja do neželenega zastajanja določenih proteinskih produktov. Ja, pa smo spet pri aminokislinah in njihovem odzivanju, ko se celično okolje spremeni - ko se spremeni pH v citoplazmi celice.

Moja stara mama je v času Covid obdobja umrla zaradi propadlih možganov - ko že hranjenje ni več avtomatski, podzavestno nadzorovan proces. Mogoče najbolj boleči del za ljudi v njeni okolici je bil proces izginjanja iz njenega spomina. Še nedolgo nazaj sem v njenem naročju jedel njen, v krušni peči spečen domač kruh, in pil njen domači čaj, kuhan na štedilniku na drva, naslednji "trenutek" se me ne spomni več. Kot da ne jaz, ne ona nisva nikdar obstajala. 

PB je bila v mojem življenju nekako bolj ob strani, a vedno prisotna skozi mojo teto Lidijo, ki bo v 2026 dopolnila 48 let dela na UKC Ljubljana na nevrološkem oddelku, specializirana kot glavna medicinska sestra za paciente, ki jih je doletela Parkinsonova bolezen. Malo pred zaključkom leta 2025, je bil na RTVSLO objavljen intervju z Lidijo in ob poslušanju, se v meni vedno zbudi radovednost o tem kako do bolezni pride.

Medicina zna v večji meri razložiti kakšen je mehanizem, kakšne so posledice, kako lahko blažijo simptome, a še vedno ne zna razložiti zakaj se manifestira škodljivi proces. Tako sem po poslušanju intervjuja pobrskal za mehanizmi in kaj se na biokemijskem delu v možganih dogaja, da pride do tako značilnih simptomov PB. 

V primeru AB se med nevroni in glia celicami (podporne celice v možganih) nabirajo obloge proteinov imenovani amiloid beta (AMI-B), ki so toksični za nevrone. V tem primeru se obloge nabirajo izven celic in delujejo toksično v povratni zanki na nevrone. Mali košček proteina se zavije in obrne ter tvori nekaj kar sporoča nevronski celice - čas je da umreš. Pa smo spet pri proteinih/aminokislinah in njihovem obnašanju v spremenjenem okolju - zakisanost okolja. 

V primeru PD se podobno zgodi nekaj s proteini, a na drugem mestu in z drugim mehanizmom. V to je vpleten protein z imenom alfa sinuklein (Alpha-synuclein A-S). In ta hudič se združuje in ustvarja skupke (Lewy telesa), ki zavira delovanje nevronov. Nadalje je A-S zelo izražen v mitohondrijih (proizvodnja celične energije) v področjih možganov odgovornih za vonj, spomin, učenje, motoriko, pozornost in spanje. 

Obema procesoma je skupno, da se dogajata v zdravi osebi, a telo to tekom noči in kvalitetnega spanja spravi iz telesa. V času, ko smo v globokem spancu se možganske celice rahlo skrčijo, med njimi nastane nekaj več prostora in v tem vmesnem prostoru cerebralna tekočina odplakne vse kar celice proizvedejo.  Po domače povedano, kot bi šli na WC in bi potegnili vodo. 

Koliko je v vašem spancu globokega dela spanja ?  

Kako dobro deluje vaša možganska komunala ?

Hmm, torej spanje praviš ?

Pa da se vrnem k, od narave poslani rožici in njenih komponentah, raziskave so pokazale, da se vsaj ena od komponent (safranal) obnaša kot lubrikant ali pa drsilo in preprečuje, da bi se A-S prekomerno združevali in preprečevali nevronov, da opravljajo svojo osnovno funkcijo - komunikacijo. Kot bi uporabili teflonski premaz, da se na čevlje ne prime voda, le da v tem primeru se molekulce A-S ne povežejo med sabo.  Tako nepovezane možganska komunala tudi lažje odplakne iz možganov. 

Vidim, da sem si vzel kar nekaj časa in veliko besed, da sem povedal kar želim povedati. Pa vidim, da bom drugi del, ki se navezuje na spanec in žafran zapisal v drugem delu Drag(ocen) kot žafran.

Med pisanjem tega sem ugotovil, da moje telo in um želita dati poklon obema ženskama v zapisu - moji stari mami in moji teti Lidiji. Obe sta in še vedno prispevata k temu, da moja notranja radovednost in želja po napredku, sodelovanju in delitvi znanja, vlečeta mene kot celoto naprej. In ob tem si ti, ki si uspel prebrati in se prebiti skozi tehnični del, gotov ujel vsaj drobec tega in pomislil, kaj lahko v svoje življenje uvedeš. Žafran mogoče ? 

Na trgu prehranskih dopolnil je ponudba izredno pisana, da ne govorim kolikšne je ponudba Omega 3. Osebno verjamem, da je dovolj Omega 3 v naši prehrani eden od temeljnih vogalov hiše zdravja. Ker so tako konstrukcijsko in operativno vpletene v sestavo in delovanje našega telesa. 

Omega 3 so pomemben del v naboru maščobnih kislin, ki gradijo membrane vseh naših celic. Brez izjeme. So pomemben del v uravnoteženju delovanja telesa, s svojim protivnetnim signaliziranjem in delovanjem.  Nekaj malega sem že zapisal tukaj. 

V tem zapisu pa bi rad posredoval nekaj več o tem, kaj se dogaja pri vnosu maščob v telo in zakaj so lahko razlike med oblikami na trgu razpoložljivih Omega 3 prehranskih dodatkov. Tega dela sem se dotaknil v malo bolj strokovnem delu, a vseeno za ponovitev in lažje razumevanje še enkrat. 

Vse zaužite maščobe, naj si bodo v tekoči ali trdni obliki, ali vgrajene v mesu, v oreščkih, "samostoječe" ali vgrajene v celične membrane živalskega izvora, so kemijsko gledano kombinacija maščobnih kislin in glicerola ali fosfatne skupine. In kot takšne telo ne more spraviti v krvni obtok. Telo mora uporabiti specializirane mojstre za rezanje kemijskih vezi - encime. Mojstre , ki so specializirani za maščobe v našem telesu v različnih delih, imenujemo s skupni imenom lipaze.  Teh je na tisoče in pomagajo na različnih delih. Za nas bodo v tem primeru pomembne lipaze, ki jih sprostita želodec in slinavka. 

Da dobro bereš - slinavka je tista reva, ki je že tako ali tako preobremenjena s proizvodnjo hormona inzulina za regulacijo sladkorja (glukoze) v krvi. Pomisli koliko je ogljikovih hidratov v naši hrani - kruh, krompir, riž, sladice, sladkor... 

Ko zaužijemo maščobe, nekaj lipaz se izloči že v ustih, potem ti specializirani encimi poskrbijo, da se kemijska vez s katero so maščobne kisline pripete na glicerol, prekinejo. To je tako kot se mojstri lotijo rezanja desk s krožno žago, tako se lipaze lotijo rezanja maščobnih kislin. 

Z rezanjem se maščobne kisline sprostijo in postanejo proste maščobne kisline, te pa potem telo (tanko črevo) prenese (absorbira) po dveh poteh - odvisno kako dolge so. Omega 3 so dolgoverižne maščobne kisline in jih telo spakira v male paketke imenovane kilomikron ter prenese v krvni obrok preko limfnega sistema. 

Uh, ja, sliši se kompleksno in težko za razumeti, zato se bom tukaj zaustavil, da ne zajadramo v globino. Pomembno je razumeti samo to, da telo maščobe pripravi za vstop s pomočjo encimov - rezanje. In "rezalni" encimi se pripravijo v slinavki - uboga reva dandanes deluje 24/7 brez prestanka, izdeluje tudi encime za "rezanje" škrobov in beljakovin.

In tako v dobri veri kupiš Omega 3 prehransko dopolnilo in ga zaužiješ dovolj. Takoj si lahko postaviš tudi vprašanje - koliko je dovolj ?  In nadaljnje vprašanje - v kako dobri kondiciji pa so moji lipazni "rezalni mojstri ?  V kakšnem stanju je moja slinavka ?

Delni odgovor o tem ali zaužiješ dovolj Omega 3 in kako dobro deluje encimski stroj lahko dobiš s pomočjo krvnega testa, kjer določijo stanje Omega 3 maščobnih kislin v celičnih membranah rdečih krvničkah (eritrocitov). To so krvne celice, katerih življenjska doba je cca. 4 mesece, obenem predstavjajo daleč največji utežni delež v naši krvi. Lahko rečemo, da kažejo reprezentativno sliko stanja maščobnih ksilin v naše telesu.

Torej lahko preveriš, super !!!

Ko pogledamo, kaj je na trgu Omega 3 dopolnil, so več ali manj vse v obliki olja, torej trigliceridne oblike. Nekaj jih je tudi v obliki estrov - tega encima v telesu nimamo in telo jih ne more pripraviti. Torej so vpleteni encimi in delovanje slinavke. A sem našel, hmm, mogoče je bolje da obrnem, mene je našla oblika Omega 3, ki za pripravo na absorbcijo na potrebuje encimov. 

Vir Omega 3 je iz ribjega olja, ki ga s postopki prečistijo (odstranijo težke kovine, pesticide, mikroplastiko) in nato s kemijskim postopkom odrežejo z glicerola in povežejo z lizinom. Maščobne kisline so kisline, lizin je baza in v reakciji tvorita sol. Nekaj podobnega kot je reakcija med sodo bikarbono in kisom, a v manj burni obliki. Maščobne kisline so tekoče, nastala sol pa je v obliki praška. 

Da, nekaj presenetljivega, nekaj oljnega v praškasti obliki. Ne samo ena esencialna komponenta (Omega3), temveč tudi druga komponenta je esencialna - aminokislina lizin.  Torej obeh telo ne more proizvesti, temveč jih moramo dovolj zaužiti. Tisto kar je sinergistično močno, je to, da sta obe komponenti takoj pripravljeni za absorbcijo - sta "ready to go"!  

Tako je 100 % Omege 3  na voljo za absorbcijo. 

Pomisli, koliko je tvoja slinavka zaradi konstantnega stresa opešana in je njena funkcija proizvodnje encimov (tudi tistih, ki režejo proteine v aminokisline ali škrobe v glukozo) in hormonov (inzulin, glukagon, somatostatin, grelin) okrnjena. Kako lahko pomagaš slinavki, koliko Omege 3 lahko dostaviš v telo na voljo za protivnetno delovanje, za gradnjo in obnovo vseh celičnih membran vseh celic. 

Upam, da je bil dodan en mali kamenček znanja v tvoj mozaik. Da lahko zase in za tvoje telo uporabiš najboljše. 

V seriji člankov o zakisanosti sem se dotaknil tudi o delovanju avtonomnega živčnega sistema, ki je osnova razumevanja o tem kar bom napisal o žafranu in kako deluje v našem telesu, predvsem pa v možganih. 

Ja, naslov je dovolj zgovoren, saj je ekstrakt (DOBRE KVALITETE), resnično drag v primerjavi z drugimi ekstrakti naravnega rastlinskega izvora. Na telo vplivajoča je skupinica molekul, ki se nahaja v tistih dveh, treh cvetnih stigmah (na spodnji sliki tiste temno oranžne, rdeče nitke). Pri naravnih ekstraktih je zelo težko v podrobnosti razumeti njihov mehanizem delovanja v človeškem telesu, še posebej v možganih. Sicer je znanih nekaj izjem kot so recimo konoplja ali pa psihedeliki (psilocibinske gobice, ayahuasca, rdeča mušnica, etc.), vsi delujejo neposredno-direktno na receptorska mesta na celičnih membranah. 

V primeru žafrana so sledeče molekulce crocetin, safranal, pikrokrocin, ki na neposreden način vplivajo na delovanje možgan in njegovih centrov. Ko so v vprašanju možgani je veliko vprašanje, kako bodo vse te molekulce prestopile pomembno mejo imenovano BBB (brain blood barrier). Izredno pomembna zaščitna membrana. Komponente iz naravnih ekstraktov več ali manj brez težav pridejo preko, saj so rastline spremljale evolucijo človeške vrste. Po domače bile so v okolju in na jedilniku človeka in njegovih prednikov (govorimo o milijonih let). 

Farmacija/medicina dandanes iščeta molekulce, ki bi aktivirale/deaktivirale določene celične receptorje ter tako simulirali naravne poti. To brez težav najdejo, a je taista molekulca na drugem mestu v telesu ali drugih receptorjih učinek nasproten - negativen. Temu rečemo stranski učinki. 

Ok, vrnimo se žafranu in zakaj je meni tako pomemben. Veliko študij je bilo narejenih, kjer kažejo na pozitivne učinke na razpoleženje, spanje, libido... Meni najbolj zanimiva je iz leta 2016 na podganah v Iranu.

Tako čisto sproti, Iran je največji proizvajalec žafrana na svetu.

Raziskovalci so ugotovili, da je bilo po 2 mesečnem doziranju ekstrakta žafrana v možganih podgan veliko povečanje nevrotransmiterja GABA v primerjavi z možgani podgan, ki ekstrakta niso prejemale.

GABA je prisoten samo v možganih. 

GABA je nevrotransmiter (prenašalec signala med nevronskimi celicami), a njegova naloga ni pospeševalna ampak zaviralna. Obnaša se kot ena velika "bremza" in s tem umirja aktivacijo nevronskega "streljanja" - recimo temu da zavira domino efekt, ki bi nakontrolirano lahko povzročil veliko škode. O tem več kasneje.

A v ekstraktu žafrana ni GABA, torej kaj je tisto kar povzroči takčno povečanje v možganih? 

Zgoraj omenjene aktivne komponente (krocetin, safranal, pikrokrocin, etc) POMAGAJO telesu POSREDNO proizvesti več GABA in sicer tako, da zaščitijo encim, ki iz glutaminske kisline izdeluje GABA.

Encimi so kompleksne beljakovinske molekule, katerih aktivnost je zelo odvisna od notranjega celičnega okolja, predvsem od pH. No pa smo spet pri zakisanosti in celičnem dihanju (aerobno/anaerobno). Ne vem če sem že kje napisal, a vse mokelulce, ki jih telo proizvede in potrebuje za svoje delovanje, so narejene znotraj celic.

GABA kot prehranski dodatek je zgrešen, omejen je transport skozi BBB. Ne zapravljaj denarja.

Če sem dosedaj naslovil bolj biokemijski del (in verjamem, da sem ostal v dovolj plitvi vodi), pa sledi tisti drugi del, bolj psihološko, čustveni del. 

V možganih so strukture, ki opravljajo točno določene naloge in ena od takih je amigdala. Centralno globoko v možganih prejema informacije od naših čutov, tako zunanjih kot notranjih (vid, sluh, otip, okus, vonj, lakota, žeja, itd.) in jih ovrednoti/procesira v čustveni odziv - strah, tesnobo, agresijo. 

V primeru, da vrednotenje oziroma odziv preseže neko limito, bo amigdala poslala skup ukazov hipotalamusu - recimo mu glavni nadzorni izvedbeni center. Njegovo vlogo lahko enačimo z vlogo dirigenta simfoničnega orkestra. V orkestru so različne sekcije - trobila, tolkala, godala in pihala. Dirigent ima pred sabo glasbeno partituro  in od njegove interpretacije je odvisna usklajenost različnih sekcij v končnem rezultatu. 

Mozart, Beethoven, Bach, Chopin, in mnogi drugi so pisali perfektne simfonije, kjer je celoten orkester igral kot eno glasbilo.

Na podoben način hipotalamus glede na navodila proizvede točno določene hormone in jih pošlje v hipofizo, ki proizvede točno določene hormone in jih pošlje v 3 glavne hormonske sekcije. Vzporedno s hormonsko kaskado pa hipotalamus pošlje signal preko vagus živca do vseh organov v trebušni votlini (srce, jetra, žolč, slinavka, tanko črevo in večina debelega čreva, itd). Avtonomni živčni sistem preklopi v simpatični nalin delovanja.

Vagus vsem vitalnim organom sporoči - "GET PREPARED! - nadaljnja navodila sledijo"

Če se vrnem glavnim trem hormonskim sekcijam oziroma osem (axis):

1. Hipotalamus-hipofiza-nadlevična žleza oziroma adrenalna žleza. Ta je odgovorna, da v prvem koraku sproži sproščanje adrenalina, v drugem koraku pa kortizola. Se sliši znano? Toliko se bere in govori o kortizolu in slabih posledicah prekomernega delovanja žleze in izločanja v krvni obtok.
2. Hipotalamus-hipofiza-ščitnica ozioma tiroidna žleza. Ta je odgovorna za uravnavanje presnove (metabolizem) - po domače kako se bo porabila proizvedena energija. Ne pozabi - energija se tvori v celičnih mitohondrijih. V času odraščanja odgovorna za rast in razvoj, v odrasli dobi pa za obnovo in vzdrževanje.
3. Hipotalamus-hipofiza-spolne žleze oziroma gonadalne žleze. Pri ženskah jajčniki in pri moških testisi, ki proizvajajo in v krvni obtok sproščajo estrogen in testosteron. Poznano ?

Uhh, upam da te nisem izgubil v tej poenostavljeni kompleksnosti, a drugače ne gre. 

Kako sedaj orkester odigra simfonijo? 

V primeru nevarnosti amigdala zelo hitro oceni resničnost, stopnjo in obseg nevarnosti. Ali bo potreben boj  ali je bolje ubežati (fight or flight) ali sploh ni potrebno? To bo javila hipotalamusu in ta bo javil preko hipofize različni osem oziroma hormonskim sekcijam kaj se mora aktivirati. 

Temu rečemo stresni odziv. A ni enak odziv samo v takoimenovanih neprijetnih, negativnih situacijah. Podobno se zgodi tudi ob prijetnih, recimo ko ti je nekdo všeč (skladatelj je drugi - igrajo druge sekcije), ko se kaj prijetnega zgodi, ko se pričakuje, da se kaj prijetnega zgodi, itd..

V primeru manj prisotnega GABA bodo ti impulzi ali glasnost mnogo bolj izrazitit, dirigent bo bolj mahal s paličico v roki in sekcije bodo poskušale bolj "tekmovati" in se pokazati dirigentu. 

Ko bo prisotnega več GABA, ki smo rekli, da deluje "zaviralno" v komunikaciji med nevroni, bo med izstrelitvijo ukaza od amigdale do hipotalamusa minilo nekaj milisekund več. V tem, za nas nepredstavljivo kratkem času, bo amigdala prejela več dodatnih zunanjih informacij, hkrati pa bo večja možnost, da pridobi ocene in informacije iz razmišljajočega dela možganov, tako imenovanega prefontalnega korteksa oziroma sprednjega režnja. Ali je nevarnost resnično tako velika, da mora sprožiti strtesni odziv? 

Ker ponavljajoče proženje stresnega odziva, KRONIČNO PONAVLJANJE, telo spravlja v simpatično delovanje avtonomnega živčnega sistema, preplavljenost s kortizolom in adrenalinom, zavrto, ovirano presnovi, nepravilno dihanje, zmanjšano količino kisika v tkivih, utrujenost sistema, itd....

To se zgodi, ker osnovne podatke amigdala dobi od plazilskih možganov, malih možganov, ki delujejo hitreje na osnovi vzorcev zakopanih globoko v programju podzavesti. 

Potem pa ko nevihta mine in smo odreagirali neproduktivno, neželeno, smo jezni, žalostni, razočarani zaradi naše reakcije. 

Zato ti predlagam, da uživaš dovolj ekstrakta žafrana saj s tem:

• zaščitiš encim, ki proizvaja GABA - inhibitornega nevrotransmiterja
• v možganih je na voljo več GABA
• amigdali ponudiš nekaj več masa (milisekunde) za ocenjevanje resnosti, nevarnosti situacije
• amigdala pridobi nekaj več dodatnih informacij od razmišljajočega dela možganov
• amigdala, če že sproži kaskado, bo manj intenzivna in morebiti bolj selektivna
• ukazi , ki jih prejme hipotalamus so bolj definirani (v katero hormonsko kaskado bodo šla navodila) in manjše moči
• hormonski izviri (nadledvična žleza, ščitnica in spolne žleze) odreagirajo manj agresivno, z manjšo količino hormonov
• dihanje ne ubeži v zgornji del v prsni koš, ostane v trebuhu
• manjša je verjetnost dihanja skozi usta, večja je verjetnost dihanja skozi nos
• telo je v manjšem stresnem odzivu in predvsem MANJKRAT !!! 
• na dolgi rok svojemu telesu manj škodiš
• manj bo vnetij
• več bo aerobnega celičnega dihanja
• večja bo proizvodnja celične energije
• manjša bo verjetnost za bolezen - kakeršnokoli.

In žafran ne bo deloval preko noči, saj bi ti raje predlagal, da doziraš manj in dlje časa. V primeru, da doziraš veliko, ker želiš urediti bolečino/"bolečino" čimprej, bo podzavest to spremembo telesnega statusa prevzela kot nevarno in življenje ogrožajočo. 

V primeru, da začneš z manjšo dozo in jo počasi dviguješ, na tak način "prevaraš" podzavest, ki ne bo odregirala. Ne pozabiš vzeti zjutraj.... Ker če pozabiš, potemtakem zavesti/podzavesti ni prioriteta in to potisne globoko. 

Vsi ki me poznate, veste, da vedno predlagam počasne in počasi dvigajoče protokole. Zdaj veste razlog - ne sme ti biti prehitro OK, prehitro v redu, prehitro ne sme odnehati...zaradi "manipulacije" podzavesti.

In tako sem v letu 2025 končno zagrizel tudi v "jabolko nabave". Res ni poceni. Kot pravi pregovor " Drag kot žafran!". Pred leti sem prvič prišel v kontakt z žafranom in moja osnovna motivacija in še vedno je, da ohranim kognitivne sposobnosti do konca mojih dni. In za ta namen bom preventivno deloval, ker reševanje nevronskih težav (Parkinson, Alzheimer, demenca, itd.) dandanes je bolj Sizifovo delo. 

Moji hčerki sem obljubil, da ko bo šla s svojimi vnuki na morje, da bom šel zraven. Pa še vedno bom surfal. 

Vetroven pozdrav.

Napisal bom svoj pogled na zakisanost telesa preko oči kemika (fizično, kemijsko) in preko oči AEQ učitelja. Na netu lahko najdete ogromno posledic, ki jih povzroči zakisanost telesa, a nihče ne govori o vzrokih zakisanosti. Niti o temu ali se jo da izmeriti, kaj sploh zakisanost telesa je? 

Nadaljujem...Ja, ko se lotiš pisanja na prvi pogled enostavne teme, ugotoviš, da bo to serija zapisov, saj je vedno ob vsemu potrebno dodati kontekst. NIČ v telesu ni samostojno, ampak je vse vpeto v en tako nihajoč ekosistem molekul in energije.

Dotaknil sem sem celičnega dihanja oziroma celične proizvodnje energije. Je v tej točki pošteno nekaj povedati še o plinih, ki so vpleteni v ta cikel dihanja oziroma v uravnavanje delovanja telesa. Tako na hitro jih naštejem 6, od tega sta za dihanje in neposredni vpliv na zakisanost 2, deloma 3-ji. Recimo prvim trem funkcionalni, drugim trem pa rezidualni. Je pa potem še eden, ki je mogoče včasih zapostavljen, a je je lahko problematičen.