Vsak začetek je težak, a to je samo prestop iz cone udobja v neznano. Kaj bo to prineslo, kaj se bo zgodilo? A za razumevanje in "načrtovanje" prihodnosti je potrebno razumeti preteklost oziroma našo/vašo zgodovino. In ko je govora o Omega3 (O3) maščobnih kislinah, vas moram popeljati kar nekaj let v preteklost. Na tak način bi vam rad postavil temelje razumevanja kaj se za nas ni spremenilo in kaj se je. V pomoč nam bo spodnja časovnica.

Vir: Uroš Ocepek

Začnimo s tistim, kar se ni spremenilo. Stopili bomo cca. 3,3-4 milijona let v človeško zgodovino. Joj, Uroš, kaj tako daleč, ja koliko bo pa to potem trajalo !? Nič bojazni, naredili bomo hitri zgodovinski polet s pomočjo časovnega stroja. V tistem času se je človekov prednik postavil na noge. In to tako za ves čas. S tem je pri premagovanju velikih razdalj s hojo privarčeval cca. 75 % več energije kot če bi se gibal po vseh 4-ih kot njegovi predniki. Obenem pa hoja porabi samo 25 % energije v primerjavi s tekom.

 Mogoče od tod izvira pregovor: "Počasi se daleč pride."

Torej cca. 3,3-4 milijona let nazaj je bila naša DNK osnova zastavljena. Arheološki dokazi kažejo, da je v tistem času človek začel uporabljati kameno orodje. Rezila za pripravo hrane, rezila kot orožje in kot orodje za različne namene. Nekje 1 milijon let nazaj je v svoj portfelj človek dodal tudi ogenj. Znal ga shraniti in pričarati takrat ko je bilo potrebno - za ogrevanje, za pripravo hrane in obdelavo drugih orodij.

Vir: grafikacesky/pixabay

Sedaj naredimo velik skok naprej in sicer v obdobje 12.000 let v naši preteklosti, ko se je bilo konec zadnje velike ledene dobe, ki je vrhunec dosegla 18.000 let nazaj. Več o ledenih dobah si preberite tukaj (v angleščini). V tistem času so izumrli tudi mamuti, sabljasti tigri, ogromni lenivci in mnogi drugi. V tem času (cca. 15.000 let nazaj) so preko zamrznjenega Beringovega preliva iz Rusije preko Aljaske v Severno Ameriko prišli tudi ljudje in jo poselili vse do juga Argentine. Nato se je Zemlja ogrela, stalile so se ogromne ledene površine, dvignila so se morja in skupine ljudi so ostale izolirane. 

Genetsko enaki, a zaradi različnih okolij tako "različni".

 In sedaj pride na vrsto malo matematike in logičnih zaključkov. 

1. Če delimo 12.000 s 3.3 milijona let in pomnožimo s 100 %, dobimo 0,4%. 
2. Naša DNK se je od "zastavljene" pa vse do 12.000 let, še spreminjala, a v malih korakih. Veliko generacij je bilo potrebnih za prilagoditev našega fiziološkega ustroja glede nato kakšno je bilo naše okolje.
3. Zadnjih 12.000 let se naša fiziologija oziroma naš fiziološki ustroj ne spreminja. Naše telo in na kakšen način funkcionira (presnova, rast, obnova, imunski sistem) je bilo evolucijsko razvito in se ne spreminja.
4. Ni razloga, da se nekaj spreminja, če to funkcionira in če ni impulza iz okolja, da se mora tisto nekaj spremeniti.

Evolucija ni posledica napak, ampak je

prilagoditev/adaptacija na impulz okolice.

Pred 160 leti je Darwin s svojim delom O izvoru vrst postavil temelje evolucije, a z napačnim mehanizmom. Evolucija (variabilnost) se ne dogaja zaradi mutacij v genih, ampak so mutacije v genih posledica procesa prilagajanja na spremembe v okolju. Tako se imamo situaciji dandanes zahvaliti zaradi poveličevanja posameznika (naravni izbor - tekmovanje) in odmik od cenjenja skupnosti (sodelovanje). Ločevanje na večvredne in manjvredne, bolj sposobne in manj sposobne, v zmagovalce in poražence.

S tem sem postavil, recimo temu tezo 1 - Mi se fiziološko nismo spremenili v zadnjih 12.000 letih. Kaj pa je tisto, kar se je spremenilo? 

Za prvo stvar moramo skočiti samo 250-150 let nazaj v preteklosti. Kot opažiš, so ti skoki vedno manjši. V tem obdobju je prihajalo do industrijskih revolucij kot po tekočem traku. Prva, druga, tretja, v tistem času je znanost in s tem tehnični razvoj izredno napredoval. leta 1776 je James Watt iznašel parni stroj in tako spremenil človeštvo za vselej. Stroj je zamenjal živo silo - človeka in žival.

 Vir: GDJ/pixabay

Znanstveno raziskovanje in odkritja v teh 100 letih vrstila ena za drugo kot recimo postavitev Periodnega sistema elementov s strani ruskega znanstvenika Mendelejeva 1869, kot že omenjena knjiga O izvoru vrst Charlesa Darwina leta 1859. Vso to dogajanje je vodilo v vedno večjo mehanizacijo, tehnološko/tehnični razvoj in s tem pohitritev doživljanja našega okolja. Joj, spremenilo se je naše okolje! Če se spomnimo nekaj vrstic nazaj, se mi evolucijsko prilagodimo ko pride do impulza v okolju. A za to je potreben čas. Tisoče, deset tisoče in sto tisoče let z zadostnim številom generacij.

In tako postavljam mojo naslednjo tezo 2 - Mi sami smo spremenili naše okolje oziroma njegovo dojemanje s tem pa hitrost naših življenj - dvignili smo nivo stresa.

Hitrost življenja kot hitrost razvoja se iz dneva v dan povečuje. V družbi je prišlo do specializacije ljudi - vojaki, policaji, kmetje, zdravniki, rudarji, gradbinci, politiki, športniki, zabavljači, prevozniki, in še bi lahko naštevali. Ko tako pomislimo je naša družba kot človeško telo. Tudi v našem telesu so celice specializirane za različna dela, ki jih v telesu opravljajo - nevroni, jetrne celice, celice srčne mišice, celice mrežnice, črevesne celice, kožne celice, etc...

Človeško telo optimalno deluje takrat, ko celice sodelujejo. Človeško telo je v homeostazi, ko ni v stresu, ko ni nevarnosti, ko ga nič ne ogroža. V nasprotnem primeru celice postanejo egoistične in pričnejo tekmovati za svoje vire z drugimi celicami- pričnejo se boriti za svoj lasten obstoj.  Enostavno povedano homeostaza je ravnovesje.

Vir: MoteOO/pixabay

Enako analogijo lahko potegnemo v človeško družbo, a v tem trenutku ne bom globlje razglabljal. Navsezadnje ni potrebe, dovolj je pogled v naravo oziroma na razumevanje delovanje svojega telesa. Čas je, da se dotaknemo še tretje velike teze, ki je sprememba.

Človeška zgodovina je prepredena z vojnami in prvih 50 let 20.stoletja je bilo izredno krvavih. Dve svetovni vojni, v vmesnem času pa velika epidemija gripe, je na človeštvu pustila globoke psihološke rane. Zato ne preseneča dejstvo, da je populacija po letu 1950 začela izredno naraščati. Vojne se niso končale, a so bile bolj omejene na manjša območja in regije. Obenem se je zaradi znanstvenega zdravstvenega razvoja podaljšala življenjska doba kot delež preživelih otrok do 5 leta starosti. Leta 1804 je Zemljo naseljevala 1 milijarda ljudi, spodnji graf pa prikaže koliko let je bilo potrebnih za vsako naslednjo milijardo in katerega leta je bila dosežena.

Vir: Uroš Ocepek/Wikipedia

Število lačnih ust narašča in posledično je potrebno pridelati več hrane. Večja proizvodnja posledično pomeni izčrpavanje omejenih virov. Teh dotičnih virov, ki so nas tisočletja hranili (ribe, divjačina, oreščki, naravni nasadi sadja, itd.). Vpregli smo vso tehniko, da smo na čim manjšem prostoru pridelali čim več hrane s čim večjo energetsko gostoto. V našo prehrano smo vpeljali nove vire ogljikovih hidratov, obenem pa smo z intenzivnostjo pridelave in monokulturami izčrpali substrat - zemljo. Našo prehrano sem razdelil v prihodnjem zapisu - Moja delitev naše prehrane.

Moja zadnja teza 3 - Naša prehrana danes je velik odmik od evolucijsko poznane prehrane. 

 In tako smo prišli do konca prvega poglavja, kjer sem postavil tri teze. Vplivajo na kakovost našega življenja, obenem pa se lahko vprašamo na katero od teh treh imamo neposreden vpliv. Na način, ki ne zahteva velikih življenjskih sprememb, ki prinašajo dodaten stres.

Vir: ColiNOOB, FunkyFocus, DesignDrawArtes /Pixabay

Sedaj tem trem tezam lahko pripnemo tudi koliko in v kašnem času lahko vplivamo in spremenimo v našo korist (nas kot osebe). Našega fiziološkega ustroja in kako delujemo ni mogoče spreminjati brez posledic (Teza 1). Poznamo gensko spremenjene elemente, ki jih lahko uvedemo v telo, a nihče ne more zagotavljati želenega uspeha. Sami sebi bi predstavljali eksperiment brez gotovega rezultata.

Strinjali se boste z mano če rečem, da imate več platna in močnejše škarje v svojih rokah pri možnosti vpliva na svoje okolje (Teza 2). Oziroma na hitrost  s katero se gibljete skozi življenje. Vprašate se lahko kaj je za nas resnično življenjskega pomena in kaj ni, kaj izhaja bolj iz intelektualne narave. Vprašate se lahko, koliko ste se pripravljeni odpovedati svojim conam udobja, koliko ste se pripravljeni odpovedati veliki hiši, velikem avtomobilu, dragem dopustu, koliko ste si pripravljeni umazati roke. Možnost imamo vsi, a se poslužimo te odločitve, tega skoka, v večji meri takrat ko se soočimo s svojo terminalnostjo. Ko hudo zbolimo, ko doživimo resnično veliko travmo.

Tako nam ostane za hitre in vplivne posege v homeostazo (ravnotežje) na dolgi rok - naša hrana (Teza 3). Nekje je potrebno začeti, kajne!? Hkrati pa ni nobene nuje po velikih spremembah. Imejte v glavi, da male enostavne spremembe, ki jih brez težav ponovite vsak dan, pridelajo rezultate na dolgi rok. V prehrani se brez večjih težav odpoveste in brez večjih težav dodate kakšno malenkost. In verjemite - primorani smo dodajati. Izrabili smo tehnologijo iz teze 2 in pridelavo hrane nasilno pripeljali do meje in preko. A več v naslednjem poglavju - Moja delitev naše prehrane.

Imejte v mislih naš skupni cilj - priti nazaj ali čim bližje homeostazi telesa ali z drugimi besedami nazaj v ravnotežje. Ne bo se zgodilo preko noči, še posebno če ni prisotne terminalnosti. A z malimi, načrtnimi in lahko izvedljivimi spremembami je lahko to vaša nova ambicija. 

Skrajni čas je že bil, da tudi na moji internetni strani napišem kaj novega, morebiti zanimivega, morebiti ste že vse slišali. A moje osnovno vodilo je, da vedno posredujem čimveč znanja. Trdno verjamem, da je v znanju moč. Tako so v lanskem letu v moje življenje stopile Omega-3 maščobne kisline (O3). In ko začneš kopati globlje v znanost O3, bolj sem postajal očaran nad naravo in njenim evolucijskim pristopom k življenju. Hkrati pa so me vedno bolj prepletale misli, kako stvari na poljuden in enostaven način predstaviti mojim bralcem (obstoječim in bodočim).

A kjer je volja, se najde tudi pot.

Veliko mi pomaga tudi dolga vrsta Zoom predavanj, ki sem jih izvedel od sredine novembra 2020. Kaj in na kakšen način predstaviti vsebino - biti na eni strani dovolj strokoven, a govoriti v domačem, razumljivem jeziku. Gotovo bo kaj s čimer se ne boste strinjali, vesel bom povratnega emaila. Ocenil bom ali ja kritika na mestu in to ustrezno popravil.

Opravičujem se za vsa nepravilno postavljena stavčna ločila, jezik, delitve stavkov, velike in male začetnice.

-

Ne, ne opravičujem se.

 Kot vsaka dobra knjiga je pošteno, da zastavim zgodbo skozi katero vas peljem:

I. Zgodovinska osnova - kaj se je za človeka v zadnjih nekaj tisočletjih spremenilo in kaj ostaja enako?

-

II. Moja delitev naše prehrane - našo prehrano sem razdelil na posamezne skupine, ki se potem združujejo v različnih razmerjih.

-

III. Porast zdravstvenih težav po II. svetovni vojni - do česa je prišlo v tem obdobju svetovnega miru

-

IV. Razlogi za porast zdravstvenih težav - povezava z zgodovinsko osnovo in razčlemba razlogov

-

V. Fiziologija stresa - stres v zgodovini in danes

-

VI. Pomen MK v našem telesu - kako ločimo maščobe in kaj so osnovne naloge v našem telesu

-

VII. Zgradba celice - kako so naše celice zgrajene

-

VIII. Stabilnost MK v našem telesu - razlike v kemizmu maščobnih kislin, ki se odrazijo celicah

-

IX. kar bo padlo tekom pisanja prejšnjih poglavij...

Tako, pot je zastavljena, učni načrt zarisan, s sabo vzemite malico in pijačo. Kar boste prebrali vam bo odstrlo nov pogled na prehranska dopolnila. Ali pa tudi ne. Priložnost ste dobili, odločitev, kako jo boste izkoristili, je pa samo vaša.

 Vse kar se vam dogaja v vašem življenju, je vaša odgovornost.

In tako nadaljujemo s poglabljanje v naravne skrivnosti. Ne, hecam se, ni tako hudo. Upam, da uživate v branju, jaz namreč uživam v pisanju. Če v dveh stavkih obnovimo prejšnje poglavje. Naša prehrana in naše okolje sta se v zadnjih 200 letih izredno spremenila, naša fiziologija pa ne, kar prinaša neravnovesje v naših telesih. Ne bomo se poglabljali v naše okolje, to bo tema čisto ločenega zapisa oziroma razmišljanja.

Tako, če se lotimo naše prehrane, naj bo naša orientacijsko izhodišče spodnja slika. V grobem sem razdelil v 5 skupin, lahko da se kdo ne bo strinjal. Ocenjujem, da je dovolj natančno za tak poljuden, prijazen nivo.

Vir : UO 

Pogledali bomo kaj so razlike med njimi, kako se presnovijo, kako se absorbirajo, kaj so razgradni produkti, kaj se z njimi dogaja danes. Torej bomo pogledali sledeče stvari:

- kalorična vrednost - koliko energije skriva 1 gram (1 g) čiste oblike hranila. Vsak motor na tem svetu uporablja energijo za svoje delovanje, tak tudi naše telo ni čisto nič drugačno. Ob tem pa imejmo v mislih Zakon o ohranitvi energije - energije ne moremo ustvariti ali uničiti, lahko jo samo pretvorimo iz ene oblike v drugo.

- hitrost razpoložljivosti v telesu - kako hitro je hranilo na voljo in v kakšni obliki pride v telo, kako enostavno je telesu na voljo. Poudaril bi predvsem na to, kako hitro se razgradi vir OH v prebavnem traktu in kako hitro se absorbira v tankem črevesju v krvni obtok.

- razgradni produkti - velikokrat pozabljamo, da v kateremkoli procesu imamo vhod in izhod in tudi pri hranilih so pomembni razgradni produkti. Kaj nastane pri uporabi hranila in kako telo upravlja z odplakami?

- kakovost v naši prehrani - glede na to, kako je pridelana hrana v tej skupini bom podal neko subjektivno oceno, ki pa sloni na podatkih in raziskavah s področja pridelave hrane.

Pa začnimo kar s prvo skupino.

1. Ogljikovi hidrati (OH)

Že takoj na začetku si lahko zastavimo vprašanje o OH s pogledom na preteklost. Večkrat tekom teh zapisov vas bom spomnil na časovnico, ki smo jo predstavili v prejšnjem poglavju. S tem tudi argumentiram kakšne stvari.

Ali smo v preteklosti 50.000 let nazaj uživali toliko OH kot jih danes?

Odgovor je na dlani in je en velik NE. Večji premik v to smer lahko umestimo v čas okoli 20.000 let na področje bližnjega Vzhoda - v trikotnik med Izraelom, Turčijo in Perzijskim zalivom. Kasneje 6000-5000 let nazaj je civilizacija na področju Mezopotamije odlično obvladovala pridelavo in predelavo pšenice. Kasneje so se pridužili krompir, riž in še kasneje sladkor. Tega zadnjega sem tudi podčrtal, lahko mu rečemo tudi bela smrt. Joj, Uroš, tako močne besede uporabljaš? Je tako, a gotovo z namenom.

Vir : Ulleo, Shirley810, guvo59, Couleur/Pixabay

Ogljikovi hidrati so v našem telesu vir hitre energije, v večini se zelo hitro presnovijo v glukozo - vir energije v celicah (ATP). Če se glukoza ne porablja, se aktivira vsem znani inzulin, nadzornik pretvorbe viška glukoze v glikogen. Le-ta se lahko skladišči v zelo omejenem obsegu v jetrih in mišicah. A ko so ta majhna skladišča polna, se ta odvečna energija prične skladiščiti v obliki  maščobe. V točno določenih predelih našega telesa. Vsi vemo kje. 

Seveda je pri vsaki kemijski reakciji tudi odpad. V grobem so odpadne snovi pri presnovi glukoze mlečna kislina (anaerobni del) in ogljikov dioksid (CO₂) ter voda (aerobni del). Iz 1 molekule glukoze nastaneta 2 enoti ATP po anaerobni poti in 36 enot ATP po aerobni poti. Tukaj bom izpostavil, da je izrednega pomena koliko kisika rdeče krvničke dostavijo celicam in kako hitro preide celično membrano ter s tem koliko energije lahko pridelamo. Evolucijsko smo se razvili v smer, kjer so zaloge hitre energije (glikogen) zadoščajo za 1 dan, nato jih je potrebno obnoviti. Lahko rečemo tudi, da je v naši prehrani zadostna že manjša količina OH.

Velja povzeti še primerjalni del:

1 g OH - 4 kalorije.

Generalno hitro presnavljanje v telesu.

Laktoza, CO₂ in voda so razgradni produkti.

Čista oblika ni problematična - hudič je v malih dodatkih prehranske industrije.

 Zanimivo, kajne? Resda sem veliko podrobnosti izpustil, saj je za naše razumevanje dovolj. Mogoče pa kdaj nastane še kakšen bolj poglobljen zapis. Kot vedno pravim, da je v znanju moč. In ko smo ravno pri moči, naše mišice so primarno zgrajene iz proteinov ali s slovensko besedo beljakovin. 

2. Proteini

Naše telo za normalno delovanje potrebuje 20 različnih aminokislin, od tega je 9 esencialnih, ki združujejo v proteine v različnih kombinacijah in številu. Telo uporablja osnovne aminokisline kot je recimo histidine za izdelavo histamina, izredno pomembnega vnetnega agenta tekom imunskega odziva. Moja izkušnja s histaminom. Na drugi strani spektra obstaja molekula titin, sestavljena iz do 35.000 aminokislin. Seveda ne moremo mimo našega genskega zapisa v obliki DNK. Zgrajena je iz 6 miljard aminokislinskih enot. Impresivna številka, kajne ? In vse to je stisnjeno v prostorček s premerom 6 mikrometrov - tisočkrat pomanjšan milimeter. 

Vir : Free-Photos, jackmac34, JanNijman, PublicDomainPictures/Pixabay

Proteini so temeljni gradnik naših celic, hkrati pa so lahko tudi vir energije, a v skrajnih primerih. Vir proteinov je živalskega ali rastlinskega izvora, pomembna je uravnoteženost obeh virov. Tako ena ali druga skrajnost ne prinašata optimalnosti. Narava vse dela na načelu uravnoteženosti.

Primerjalni del:

1 g proteinov - 4 kalorije. Presenetljivo, kajne?

Hitro presnavljanje v telesu.

Jih ni. V tankem črevesu se absorbirajo osnovne aminokisline. 

Izrednega pomena je uravnoteženost, tako med rastlinskimi kot živalskimi, kot tudi med različnimi živalskimi.

 Tako, pogledali smo OH in proteine, sedaj se pa poglobimo v zanimivo, a malo zanemarjeno, področje maščob oziroma maščobnih kislin.

3. Maščobe

Da ne bo nesporazumov, maščobe so zgrajene iz maščobnih kislin. Za nas je dovolj, da vemo, da so na glicerolni temelj pripete maščobne kisline - govorimo o trigliceridih. In vse maščobe, ki jih zaužijemo s prehrano, so v takšni obliki. Maščobe pa se razlikujejo v različnih pripetih maščobnih kislinah - nasičenih in nenasičenih (Omega 3, 6 in 9). Gotovo ste se že kdaj vprašali kaj je razlika med maslom, svinjsko mastjo, sojinim oljem, olivnim olje in še bi lahko našteval... Razlika med njimi je katere maščobne kisline so pripete na ta glicerolni temelj. Kot kaže spodnja slika.

Videti je pestro in kompleksno, kajne? Nasmejim se, ko pomislim, koliko vas je takih, ki "resnično" uživate v kemiji njenem metanju simbolov sem ter tja. Ne bomo se poglabljali, to je material za popolnoma drug članek ali mogoče video posnetek. Kot vidite na prvi pogled so ti pripeti repki različni in točno ti definirajo ali bo maščoba trdna ali tekoča in kako obstojna bo (svetloba, kisik). 

Vir : stevepb, staszwizg, congerdesign/Pixabay

Zgoraj sem pripel sliko triglicerida, da vam ostanejo v glavi ti različni repki, ker ji bomo omenjali v kasnejših zapisih. Ti so zame osnovni gradniki naših celic oziroma naših teles. Torej so maščobe izrednega pomena za naš obstoj, počutje, delovanje...Kot sem omenil so gradniki, telo iz njih ustvarja komunikacijske molekule (nevrotransmiterje, hormone), hkrati pa so vir energije za naše telo. Veljajo za koncentriran vir energije. To je pa že nekaj pomembnih nalog. A več razložimo kasneje.

Primerjalni del:

1 g maščob - 8 kalorij. WOW !

Počasno presnavljanje v telesu.

Ogljikov dioksid in voda.  

Izrednega pomena je uravnoteženost, tako med rastlinskimi kot živalskimi, kot tudi med različnimi živalskimi.

Na naslednjo skupino ne pomislimo tako pogosto kot bi morali, generalno lahko rečemo, da ni tako kritična, ker so vpletene male količine. A to še ne pomeni, da so toliko manj pomembne. Ker govorimo o prehrani bom izpostavil morebiti presenetljiv pogled na vitamine in minerale.

4. Vitamini in minerali

Pomislimo na kalcij (kosti), železo (rdeče krvničke), natrij/kalij (vse tekočine v telesu), fosfate (celične membrane) - vsi so prisotni v telesu v velikih količinah. Je pa tukaj cela vojska mineralov in vitaminov, ki so prisotni v malih količinah, a brez njih na dolgi rok nebi šlo. Vpletajo se v vse kemijske reakcije, ki tečejo v našem telesu, branijo naše celice in njihove gradnike pred oksidativnim stresom, prenašajo sporočila, skrbijo za ravnotežje, in še in še in še. V premislek sledeče.

Vir : couleur, JerzyGorecki, Free-Photos/Pixabay

Leta 1980 ste pojedli eno (1) pomarančo. Če hočete danes, v letu 2021, zaužiti enako količino vitaminov in mineralov, morate pojesti osem (8) pomaranč. Mi ne verjamete? Več ali manj kar kupite v trgovini je bilo proizvedeno v industrijskem obsegu, tako tudi naše pomaranče. Le-te gojijo v večdesetletnih nasadih, kjer rastejo samo pomaranče - torej so celotna področja kot države zase - monokultura. Vsako leto cvetejo, plodovi zrastejo, velikokrat niti ne dozorijo, jih oberejo, spakirajo in pošljejo končnemu uporabniku. Kaj pa ostane drevesu? Kot vsa živa bitja za svoje delovanje, tudi drevo potrebuje osnovna hranila za svoj imunski sistem. In tako sistematično z leti zemljo in drevesa izčrpava neenakomeren odvzem. Podre se ravnotežje in ob izbruhu bolezni zaradi izčrpanosti in nepripravljenosti izumrejo neverjetne površine monokulture. Ameriška zvezna država Florida je bila v preteklosti znana kot država pomaranč, je virusno bolezen pomaranč prvič zaznala leta 2005. Samo 14 let kasneje je proizvodnja pomaranč padla za 75 %, proizvodnja grenivk pa za 85 %. 

Vir : PublicDomainPictures/Pixabay

Če primerjamo to z gozdom, vsi plodovi v gozdu padejo na tla in vse kar je dobrega v plodu (vitamini, minerali) se vrnejo nazaj v zemljo v kateri poganjajo korenine drevesa, kjer so zrasli plodovi. Naravni cikel, ki lahko teče tisoče let, če se okolje ne spremeni (klima, potresi, poplave, izbruh vulkana).

Zgodbo s pomarančami lahko razširimo praktično na vse gojeno sadje in vrtnine. Seveda, lahko kdo poskuša z argumentom o kolobarjenju, a je ob tem potrebno pomisliti na daljši rok 50-60 let. V najboljšem primeru je koruza na isti njivi rasla "samo" 17x. In samo tolikokrat je bila škropljena, ne samo enkrat...

Tudi sam sem temeljito premislil in si nalil čistega vina o tem vidiku prehrane. Koliko resnično zaužijem vitaminov in mineralov? In prosim, ne pozabiti, poznamo vodotopne in vodo-netopne vitamine, in izogibanje maščobam za vsako ceno, bo vaše telo pogrešalo vitamin A, E, K in D. Pa sploh nismo omenili vsem poznanega vitamina C. Skorajda pa sem pozabil še nekaj - nobenega smisla ni v prekomernem uživanju, telo odvzame kolikor potrebuje, ostalo zavrže.

Primerjalni del:

1 g vitaminov ali mineralov - 0 kalorij. 

Se porabljajo za normalno delovanje telesa.

Odpadni elektroliti.  

Ponovno izpostavljam uravnoteženost - tako rastlinski viri kot živalski. Ne pozabite - mi smo se evolucijsko prilagodili na okolje!

5. Voda in vlaknine

 Za konec sem prihranil nekaj brez česar ne moremo obstajati. Divodikov monoksid. Voda. Je življenje. 60 % telesne teže gre na račun vode, enak delež gradi tudi možgane. Voda je medij v katerem se dogajajo vse kemijske reakcije v naših celicah. Z vodo v telo vnašamo hranila in voda je hkrati tudi komunalno podjetje, ki odvaja odpadke, stranske produkte in strupene snovi. Človeštvo danes vlaga velike napore v iskanje vode v vesolju, išče alternativno lokacijo za življenje v vesolju. 

Besedica vlaknine vaše misli napelje na nitke, vrvice, a nebi se mogli bolj motiti. Namreč poznamo vodotopne in vodo netopne vlaknine. Te zadnje glejte bolj kot na brusni papir, ki skozi našo prebavo postrga in nase povleče marsikaj škodljivega. Naš prebavni trakt, predvsem debelo črevo ne naseljujejo bakterije ali encimi, ki bi zmogle presnoviti vodo netopne vlaknine. To pa z lahkoto naredijo z vodotopnimi. So hrana za bakterije v našem debelem črevesu, lahko bi rekli da so gorivo za naš imunski sistem. 

Vir : Ella Olson/pexels; PublicDomainPictures, epicantus/Pixabay

Pomanjkanje vlaknin v naši prehrani povzroči neravnovesje med Gram+ in Gram- bakterijami v našem debelem črevesju. Če še niste vedeli je debelo črevo osnova našega imunskega sistema - 80 %  ga sloni na njem. Za nazoren prikaz teže vlaknin, in če k temu še pripnemo vitamine in minerale, moramo pomisliti na Eskime. Ja, dobro ste prebrali, gremo v mrzle kraje. Pomislite na to kako se sestoji njihova prehrana večino časa v letu - ribe, tjulnji, severni medvedi, ptice, severni jeleni, kiti. Velika količina maščobe, proteini in nekaj OH. Umirajo v povprečju 10 let mlajši kot ostala populacija. Njihova prehrana je izrazito neuravnotežena - nezadostno uživanje sveže zelenjave in sadja kot vira vlaknina se izraža v velikem številu bolezenskih stanj črevesja (rak debelega čreva).

Vir : Alicia_Harper/Pixabay

Evolucijsko gledano ni naključje, da smo v preteklosti uživali veliko neživalskih virov - sadje in zelenjava. Vir mineralov (elektrolitov), vitaminov in vlaknin. Še nekaj moram deliti z vami, gotovo vas zanima kaj so probiotiki in prebiotiki. Takrat, ko zaužijemo dodatne bakterije (predvsem ob akutnih težavah v našem črevesju), govorimo o probiotikih. V našem debelem črevu je pomanjkanje bakterij zaradi vpliva antibiotikov ali hitre izpraznitve (driska) lahko velik problem in takrat je smotrno hitro odreagirati. Za preventivo in uravnoteženo delovanje debelega črevesja oziroma imunskega sistema so pa poglavitni prebiotiki. Torej hrana za naše bakterije, da se v miru razmnožujejo. Namesto, da bi grizle v črevesno steno, raje grizejo vlaknine.

Kot zanimivost je zelo pomembna razvnovrstnost vlaknin, da se poraba (fermentacija) dogaja tekom celotnega debelega čreva. Bakterije te vlaknine (vodotopne) razsekajo na manjše dele, ti vstopijo skozi črevesno steno in aktivirajo limfe. Ti manjši deli so kratke maščobne kisline (ne tako kot Omege), ki ustvarijo lokalno kislo okolje, ki je neprijazno do škodljivih bakterij. WOW !

Primerjalni del:

1 g vode  - 0 kalorij, 1 g vlaknin - 0 kalorij (kvečjemu je negativni predznak).  

Voda - ne izgubljamo besed, vlaknine - nujne za delovanje debelega čreva oziroma imunskega sistema.

VELIKO PLINA ! "Prdec na dan odžene zdravnika stran!"  

Uravnoteženost vira vlaknin za celotno debelo črevo!

 Tako, lahko bi pri vsaki skupini pisal in pisal in pisal, pa se je potrebno nekje ustaviti. Na koncu tega dela bi želel povzeti, da smo evolucijsko se razvili v smeri uravnotežene prehrane, vsaka skupina je pomembna. Odmik od evolucije je vključevanje velike količine OH, predvsem prečiščenih (SLADKOR!!). Drugi odmik je vključevanje velike količine Omega 6 iz rastlinskih virov - bučno olje, koruzno olje, sojino olje.  V kombinaciji z OH to povzroča v dobro naoljenem sistemu kot je človeško telo, vedno večje težave.

Kakšne so te težave, pa zveste v Porast zdravstvenih težav po II. svetovni vojni. 

V prejšnjih dveh poglavjih o zgodovini in delitvi je bilo lažje govoriti, saj je vse enostavno, dobro se sliši, vsi poznamo. A tole poglavje pa je gotovo težje "prebavljivo", tako zame kot avtorja, kot za vas kot bralce. Nehote pomislimo kaj se v nas skriva, pomislimo na to kako se prehranjujemo, pomislimo na to kako bo to vplivalo na našo prihodnost. A kot bomo kasneje videli je prehrana samo en del našega ravnotežja oziroma homeostaze. Na tehtnici sta še drugi stvari, a na prehrano imamo neposredni vpliv, to kar dajemo fizično v telo je naša odločitev. Katera vrata bomo odprli je naša zavestna odločitev. Kot napovednik za naprej, nam povem da sta na tehtnici še količina gibanja in količina stresa. Da, pisal bom tudi o stresu. Zna biti zelo zanimivo, a to nekaj kasneje.

Vir: quimono/Pixabay

Kot že naslov govori " Porast zdravstvenih težav", bom govoril o statističnih podatkih od druge svetovne naprej. Ko vidimo podatke na enem mestu, predstavljene v številkah, občutek ni prijeten. Gre za mešanico strahu, slabe vesti, vdanosti v usodo, brezizhodnosti... A ljudje smo neverjetna živa bitja in zmoremo z malimi, vztrajnimi koraki marsikaj spremeniti. V tem delu ne bom pisal o možnih razlogih kot tudi ne o možnostih nadgradnje kot tudi preventive. Vse še sledi.

Če se spomnimo v Zgodovinski osnovi, sem pisal da sta se dve stvari spremenili - prehrana in okolje. Pa poglejmo kako se je to odrazilo na patoloških stanjih.

Vir: Uroš Ocepek

 Na zgornji sliki je predstavljen samo del tistega kar človeštvo teži danes. Priznam, da imam sam veliko težav pogledati te številke, in še posebej težko karkoli napisati. Del številk gotovo lahko pripišemo razvoju medicine in znanosti. Tako na tehničnem področju z razvojem analitike, strojev in naprav, kot tudi na področju razumevanja delovanja človeškega telesa, specializacije, poglabljanja v delovanje enega sklopa znotraj sistema imenovanega človeško telo.Vse super in fino, a temu zadnjemu delu bi pripisal tudi del izvora težav. Vsa specializacija je prinesla obravnavo človekovih osebnih težav kot nekega ločenega dela od telesa, lahko bi rekli linearno gledanje na dogajanje v telesu. Kot boste kasneje videli na primeru ene same celice, v naših telesih teče v danem trenutku hkrati milijone različnih kemijskih reakcij oziroma procesov.

Vir: lifestylehack/Pixabay

In vsi sovplivajo drug na drugega. Medicina do danes pa je stvari gledala zelo premočrtno, urejeno, v nekakšnem Newtonskem urejenem vrstnem redu. Za primer lahko vzamemo holesterol v krvi, ki ga boste videli še kasneje, ko bom pisal o zgradbi celice. Holesterol se sintetizira v jetrih in medicina danes uporablja kemijske substance, s skupnim imenom statini, za zniževanje sinteze holesterola v jetrnih celicah. Zato, da je LDL ("slabi" holesterol) v mejah. Meje, ki so se že v preteklosti mnogokrat znižale. Zakaj je temu tako, je bolj primerno za kakšno razpravo kdaj, kje drugje. Statini svojo nalogo uspešno izvedejo, a ob tem vplivajo na mnoge druge kemijske procese v telesu, ki pa niso ravno zaželeni. Rezultat vseh teh neželenih procesov so stranski učinki. V vsaki škatlici zdravil je priložen listek z veliko informacijami in pod točko 4. so navedeni. Obenem pa se zavedamo, da so to ustvarjene kemijske molekule, ki so telesu neznane in zaradi velikega števila kemijskih procesov slej kot prej najdejo šibko mesto.

Vir: Uroš Ocepek

Na zgornji sliki je prikaz prepletenosti procesov v našem telesu. Vzemimo proces A, ki ga želimo omejiti ali pospešiti. V klasičnem načinu razmišljanja to dosežemo z nekim inhibitorjem ali pospeševalcem in smo zadovoljni, da to vpliva samo na proces B v prvi vrsti in ima zelo (če) daljnosežne posledice na proces F. V resnici pa pri vpletanju v proces A v enaki meri in hkrati vplivamo še na vse ostale procese, ki so med A in F. 

Na tak linearen način ne rešujemo vzroka, ampak samo odpravljamo ali blažimo posledice. Bolj pomembno je vprašanje, zakaj je prišlo do povečanja slabega holesterola v krvi in zato potrebujemo takoimenovano celostno oziroma holistično obravnavo. Kaj je tisto, da je proces A šel iz ravnotežja ? Zakaj sploh moramo popravljati proces A? Z vprašanji s katerimi raziščemo in pokrijemo 3 razloge, ki povzročajo porast patoloških stanj. Pa poglejmo Razloge za porast zdravstvenih težav...

Zapis je nastal na osnovi mojih izkušenj s tržnice, veliko je bilo vprašanj o tem kako se da mazilo uporabiti. Ker mi je mar mojih strank, sem napisal tale sestavek oziroma blog post. Za začetek bi na hitro razložil kako je mazilo sestavljeno kot osnova za razumevanje mojega predloga uporabe mazil Kepezzo.

Poglavitna prednost pred kremami je to, da ne vsebuje vode. In iz tega sledi, da ni potrebno dodajati konzervansev in stabilizatorjev, ki gotovo ne naredijo nič dobrega za telo. Osnova mazil so olja (maščobne kisline) in voski (estri - spojine alkoholov in maščobnih kislin). Maščobne kisline so v večji meri nenasičene oblike in kot take imajo v sebi antioksidativno potencial ter s tem stabilizacijsko vlogo. Tej skupini bi lahko rekli tudi skelet mazila. Niso hlapni.

Naslednji pomemben del je izvleček industrijske konoplje oziroma konopljina smola. Sestavljena je zelo kompleksno, izpostavil bi tri skupine, ki se nahajajo v smoli. Vsem dobro poznani kanabinoidi (CBD, THC, CBN, CBC, CBG, etc.), naslednji so terpeni (osnovni gradniki eteričnih olj) in kot zadnji flavonoidi (močni rastlinski antioksidanti). Terpeni so hlapni.

Zadnja funkcionalna skupina so eterična olja oziroma terpeni. Če pri kanabinoidih, zaradi majhnega števila raziskav težko govorimo o merljivem vplivu na telo, pa so terpeni zelo dobro raziskani ter je ovrednoten njihov vpliv na človeško telo. Kanabinoidi so unikatni za konopljo, medtem ko so terpeni prisotni praktično pri vseh rastlinah. In so hlapni. In vsak terpen ima drugačen vpliv na človeško telo, torej lahko s pravilnim kombiniranjem ciljano pripravimo mazilo za določeno težavo.

Kot sem že omenil na začetku je bilo kar nekaj vprašanj kako uporabljati mazila. Pri vseh zgoraj omenjenih skupinah sem napisal zraven ali so hlapne. In prisotne ni vode, torej so vse komponente v olju topne. Sestava naše kože je takšna, da ne prepušča vode. Iz tega lahko sklepamo, da se brez večjih težav na koži razporedijo in absorbirajo v olju topne komponente - torej, vse ki so v mazilu. Zaradi hlapnih komponent dejansko na sebi izvajamo aromaterapijo. Toplota telesa povzroči, da se hlapnost poveča in s tem dvigne koncentracija terpenov v naši bližini. Tako obogaten zrak vdahnemo, terpeni se absorbirajo v pljučih in zaokrožijo po našem telesu s pomočjo krvnega obtoka.

Narava ne obljublja reševanja težav preko noči, a z redno in vztrajno rabo malih količin naravnih substanc, odpravlja marsikatero težavo.

Moj predlogi uporabe mazil Kepezzo, ki izkoriščajo lastnosti oljetopnosti in hlapnosti so:

1. Notranja stran zapestja

Manjšo količino mazila razmažemo na notranji strani zapestja, recimo na mestu, kjer ponavadi nosimo uro. Zaradi vsem znanega razloga je pogosto umivanje rok dandanes nuja in tako tega nanešenega mazila na zapestju ne izmijemo razen če tega ne želimo. Pri vsakodnevnih opravilih oziroma kriljenjem z rokami, tipkanje, kuhanje, vožnja avtomobila, ustvarjamo okoli sebe atmosfero napolnjeno s terpeni. Notranja stran zapestja je tudi pripravna za preveritev ali smo na katerega od terpenov oziroma eteričnih olj alergični. Ne pozabimo, terpeni v rastlinskem svetu opravljajo nalogo komunikatorja in obrambnega mehanizma pred škodljivci (živali, mikrobi, glive).

2. Prsni koš

Že naše babice in njihove babice so vedele, da se da z nanosom oljnih in alkoholnih tinktur različnih rastlin na prsni koš, lajšati in odpravljati marsikatero težavo. Moj predlog samo povzema to starodavno metodo z uporabo Kepezzo mazil. Koža vsrka veliko večino komponent, toplota prsnega koša pa dvigne koncetracijo terpenov praktično točno pred dihali. Namažete se lahko medtem, ko sedite na kavču, za mizo, v avtu ali pa pred spanjem. 

3. Obraz

Moj naslednji predlog je obraz in sicer iz več razlogov. Ponovno se izkoristi bližina dihal, a ob izkoristimo tudi druge pozitivne lastnosti mazil Kepezzo. Vgrajena konopljina smola, s svojimi tremi skupinami, je zaradi svojih proti-bakterijskih lastnosti lahko pomoč pri težavni koži (ogrci, mozolji,etc). Vseeno pa opozarjam, da prej preverite vašo morebitno alergenost na terpene na notranjem delu zapestja. 

4. Suhe pete in koža podplatov

Čisto izkustveno po naključju pa bi predlagal še zadnjo možnost. To sem sam ugotovil ob pogledu na svoje pete v kopalnici. Gotovo se vsi spomnite, kako so naši starši sedeli na kavču v dnevni sobi z nogami v lavorju in ribali, drgnili in jamrali kako jim "pokajo" pete. No, Kepezzo mazilo lahko uporabite pa tudi na tak način. Ker so sestavljena iz oljnih komponent, trdo kožo podplatov negujejo in nahranijo. Terpeni in ostale komponente iz konoplje pa kožo dezinficirajo ter se borijo proti glivicam. V poletnem času velik problem zaradi potenja nog. Kdo si ne želi imeti stopal kot so te na sliki ?

A se tukaj zgodba ne konča. Za nanos mazila Kepezzo na podplate, pa si boste odtrgali vsaj 1 minuto za vsako stopalo in s tem na sebi naredili še mini refleksno masažo. Ali morebiti vaš partner/partnerka, ki bo pa na tak način prejela mini dozo aromaterapije.

Če povzamem, si lahko marsikatero težavo olajšati ali celo odpravite z uporabo mazil Kepezzo:

- Feniks za dvig duha in razpoloženja (proti tesnobi in depresiji, za svetlejši pogled),

- Libido za poživitev krvnega obtoka  in

- Sivka za pomirjanje in lepši ter lažji spanec.

Spremembe ne pričakujte preko noči, ker narava ima ves čas na voljo in dela z malimi, a trdnimi koraki.

V letih mojega spoznavanja s konopljo, industrijsko seveda, sem se velik del časa ukvarjal tudi z birokratskimi postopki. Od vprašanj okoli parcele, najema, odločanja okoli sorte in iskanja dobavitelja, pa vse do izpolnjevanja pogojev za gojenje do oddaje vloge za izdajo dovoljenja za gojenje konoplje in vrtnega maka. Dejansko sem se vsako leto spraševal ali imam vse in kaj mi še manjka. Zase imam pripravljeno check listo in ker je moje načelo "Sharing is caring.", bom redosled in nasvete delil  s tabo. Branje ti bo vzelo 3-5 minut, s tem ti bom pa olajšal odločitve in predvsem prihranil čas in energijo v celotnem procesu gojenja. Lahko pa pogledaš tudi daljšo video verzijo na Youtube.

Preberite več ...