- Avtor: Uroš
- Kategorija: Blog
- Čas branja: 14 mins
In tako nadaljujemo s poglabljanje v naravne skrivnosti. Ne, hecam se, ni tako hudo. Upam, da uživate v branju, jaz namreč uživam v pisanju. Če v dveh stavkih obnovimo prejšnje poglavje. Naša prehrana in naše okolje sta se v zadnjih 200 letih izredno spremenila, naša fiziologija pa ne, kar prinaša neravnovesje v naših telesih. Ne bomo se poglabljali v naše okolje, to bo tema čisto ločenega zapisa oziroma razmišljanja.
- Avtor: Uroš
- Kategorija: Blog
- Čas branja: 4 mins
Ja, marsikaj se spreminja v svetu, Evropi, Sloveniji, kot moram tudi jaz biti na tekočem in pisati za lažje razumevanje. Še nedolgo nazaj sem tudi sam pisal o deležih CBD in THC, o medicinski, indijski in industrijski konoplji.
- Avtor: Uroš
- Kategorija: Blog
- Čas branja: 9 mins
Vsak začetek je težak, a to je samo prestop iz cone udobja v neznano. Kaj bo to prineslo, kaj se bo zgodilo? A za razumevanje in "načrtovanje" prihodnosti je potrebno razumeti preteklost oziroma našo/vašo zgodovino. In ko je govora o Omega3 (O3) maščobnih kislinah, vas moram popeljati kar nekaj let v preteklost.
- Avtor: Uroš
- Kategorija: Blog
- Čas branja: 1 min
Na trgu dandanes lahko kupite ogromno število Omega 3 prehranskih dopolnil v različnih oblikah kot olje, kot želejčki, kot mehke kapsule. V te produkte več ali manj vstopajo Omega 3 maščobne kisline iz živalskega vira (ribe, rakci). Nekaj malega je tudi iz alg, za vse, ki prisegajo na veganske vire hrane.
Po drugi strani pa je veliko slišati o oljih rastlinskega vira, ki so naloženi z Omega 3 maščobnimi kislinami. Semena lana, konoplje, oreščkov, oljčne repice se promovirajo kot odličen vir Omega 3.
A vse ni tako enostavno in lepo kot se čuje. V to je vpleten človekov evolucijsko razvit encimski sistem, ki ta vir maščobnih kislin, preoblikuje v boliko uporabno za človeško telo.
- Avtor: Uroš
- Kategorija: Blog
- Čas branja: 8 mins
Članek za najbolj pogumne, za vse tiste, ki si želijo razumeti kemijo maščobnih kislin bolj v globino in jo seveda s pridom izkoriščati. Ko so enkrat nekaj slišali, to v nas notri rezonira, lahko zavestno to poskušamo potlačiti in pogledati stran, a je informacijo kot spomin podzavest obdelala v REM delu spanja.
Maščobe so izredno pomemben vir energije, gradnikov in osnove za izdelavo funkcionalnih molekul našega telesa. Vse naše celice imajo membrano, ki je zgrajena, iz MAŠČOB. Ob pomanjkanju vnosa energije telo preklopi v ketonski (MAŠČOBE) način izdelave energije. Kaskada na tisoče vnetnih in protivnetnih ter komunikacijskih molekul v telesu izhaja iz MAŠČOB.
In kaj so maščobe? To so maščobne kisline (MK) pripete na glicerol. Maščobne kisline so organske kisline, ki so sestavljene iz vodoneljubne (hidrofobne) verige in vodoljubnega (hidrofilnega) kislinskega dela. Glicerol pa je enostaven alkohol s 3-emi mesti (rdeč pravokotnik), kjer se lahko pripnejo MK (rumen pravokotnik). Pripnejo se s estersko vezjo (moder pravokotnik). To je vez med kislino in alkoholom. Tem rečemo TRIGLICERID. Mogoče ste že slišali, da se kdo pogovarja, ki je dobil krvni test, da ima normalne ali izstopajoče trigliceride. Torej ima v krvi odstopajočo vsebnost maščob. Točno zakaj, pa ni nujno da zaradi prekomernega uživanja maščob, bolj verjetno je, da v telesu tečejo neuravnoteženi presnovni procesi.
Triglicerid - glicerol s tremi maščobnimi kislinami
V tej trigliceridni zaužijemo vso maščobo, ali je rastlinskega ali živalskega izvora. Ok, pa se vrnimo kemiji in razumevanju MK. Naslednja pomembna zadeva je dolžina verige. Na spodnji sliki je povečan del, ki prikazuje kako štejemo in merimo verigo. Štejemo ogljikove (C) atome in sicer začnemo s prvim, ki sedi v kislinskem delu v modrem kvadratku. Spodnja MK ima 16 C atomov v verigi, zatorej je C16. Veliko večino M so v preteklosti poimenovali z bolj domačimi imeni glede na njihov izvor. Spodnja na sliki je C16 oziroma palmitinska kislina, ker jo je zelo veliko prisotne v kokosovi maščobi.
Palmitinska kislina C16
Naslednja zelo pomembna kemijska lastnost je dvojna vez oziroma število dvojnih vezi med dvema ogljikovima atomoma. Na zgornji sliki ni nobene, če pa pogledamo spodnjo sliko, vidimo narisani dve vzporedni črtici (obkroženi z rdečo črto). Vidimo, da je dolžina verige 18 C atomov in dve črtici, ki predstavljata dvojno vez. To maščobno kislino bi zapisali C18:1, torej dolžina in število dvojnih vezi. Po domače tej MK rečemo oleinska kislina, ker jo je pretežno največ v oljčnem olju. S tem znanjem lahko tudi še bolj pravilno poimenujemo palmitinsko kislino in sicer C16:0, ker nima dvojnih vezi.
Oleinska kislina C18:1
Ker smo kemiki posebna branža ljudi, nekaj podobnega kot so ostali poklici (štromarji, gradbinci, strojniki, zdravniki, pravniki), je potrebno še dodatno doreči še lokacijo dvojnih vezi. Tudi za to uporabimo štetje, a z druge strani verige. Od tistega prostega dela, začnemo in ko trčimo na prvi C atom, ki je vpleten v dvojno vez, to maščobno kislino umestimo v skupino Omega. Gotovo ste že slišali za Omega 3 in Omega 6. Tako je MK na spodnji slikiC18:3n-3, po domače alfa -linolenska kislina (po angleško ALA). Besedica alfa pomeni začetni in omega pomeni končni, saj veste ko rečejo "Je bil alfa in omega."
- Ker je veriga dolga 18 C atomov
- Ker so 3 dvojne vezi
- Ker je prvi atom vpleten v dvojno vez na repu 3
Alfa-linolenska kislina C18:3n-3
Sedaj veste nekaj več in lahko sami ocenite katera Omega je oleinska kislina. Preden začnemo delati zaključke kaj to pomeni, je še ena geometrijska posebnost. na slikci so verige predstavljene v ravni črti, tudi na mestih kjer je dvojna vez. To je vse zaradi lažjega predstavljanja in razumevanja. Dvojna vez je lahko v dveh oblikah CIS in TRANS. V naravi je velika večina maščobnih kislin v CIS obliki, ker je to energetsko bolj ugodno in bolj stabilno. Z vnašanjem energije se CIS oblika lahko zvrti in veriga se postavi v TRANS obliko. Gotovo ste že slišali za TRANS maščobe in njihovo škodljivost. Tisto kar želim poudariti je, da vsaka dvojna vez v CIS geometriji zlomi verigo in jo preoblikuje iz "premice" v ravnino. Pomislite na armaturno palico v betonu.
Maščobna kislina C18:1n-9 v CIS in TRANS geometriji
Kemijsko poimenovanje je zelo kompleksno in mu je zelo težko slediti. Recimo obstaja MK, ki je izrednega pomena, saj jo je največ med MK, ki gradijo membrane naših nevronov. Kemijsko poimenovanje izhaja iz dolžine in lastnosti verige je dokozaheksaenojska kislina. K sreči lahko uporabimo kratico DHK ali DHA po angleško.
Tako sedaj pa lahko potegnemo nekaj zaključkov, ki sledijo iz 4-5 osnovnih informacij.
1. Stabilnost dvojne vezi
Dvojna vez je vir napetosti v verigi med dvema C atomoma. V dvojni vezi je višja potencialna reakcijska energija, ki se bo odzvala na energijski potencial iz okolice - npr. prisotnost oksidantov, ki bodo "napadli" dvojno vez v verigi. Več kot je dvojnih vezi v verigi, bolj je maščobna kislina nestabilna.
2. Lokacija dvojne vezi
Globlje kot je dvojna veza na verigi, manj je dovzetna za napade iz okolja in bolj je skrita. Tako lahko takoj postavimo kaj se dogaja s stabilnostjo, med različnimi MK. Najbolj stabilne bodo MK brez dvojnih vezi - tem rečemo nasičene. Po logiki lokacije dvojne vezi sledijo Omega 9 , Omega 6 in najmanj stabilne Omega 3.
3. Število dvojnih vezi
a) Hitro lahko sklepamo, da večje število dvojnih vezi pomeni manjšo stabilnost. Večje je število možnih mest, kjer pride do interakcije z oksidativnim okoljem. Gotovo ste že slišali za mono-nenasičene in poli-nenasičene MK. Mono imajo 1 dvojno vez, poli pa 2 ali več. Recimo kot zanimivost je DHK s 6 (!) dvojnimi vezmi.
b) Večje je število dvojnih vezi v verigi, bolj ta veriga zlomljena in težje se verige med sabo zložijo. Pomislite tudi, da MK so vpete v glicerol. Iz tega naslova število vezi vpliva na tališče maščobnih kislin. Nasičene MK cca. 35°C (pomislite na maslo), Omega 9 cca. 4°C (pomislite na olivno olje v hladilniku), Omega 6 cca. -15°C in Omega 3 cca. -30°C. Seveda, je odvisno tudi od dolžine verige.
4. Cepitev vezi glicerol-MK
Da lahko telo absorbira in uporabi MK za svojo gradnjo in delovanje, je potreben encim. Tega imenujemo LIPAZA. Ta je odgovorna za cepitev vezi med glicerolom in maščobno kislino. Drugače telo ne more absorbirati maščob in gredo po prebavnem traktu naprej neobdelane. Lipaze ne delujejo samo v prebavnem traktu, ampak tudi pri celičnem transportu maščob oziroma lipidov.
Na konce lahko rečem, da ste prebrali in da veste nekaj več o maščobnih kislinah. Predvsem zato, da lahko razumete razlike med njimi in kaj se dogaja z njimi v okolju, kaj v telesu, kako delujejo in zakaj. Zakaj so Omega 3 pomembne, zakaj se sladkor/glukoza shranjujeta v tako osovražena maščobna skladišča po telesu in kako telo to sploh izvaja, zakaj so nekatere esencialne....in še mnogo več :)
- Avtor: Uroš
- Kategorija: Blog
- Čas branja: 2 mins
V predhodnem zapisu sem se spustil malo globlje v kemizem in poimenovanje, ravno dovolj, da si boste lahko predstavljali skupine maščobnih kislin kasneje. V trgovini, na prehranskih izdelkih, dodatkih, na zdravilih, na internetu, v pogovoru.
Tako govorimo o maščobnih kislinah, ki so pomembne za naše telo. In sicer iz več pogledov:
- gradijo naše telo - spodnja slika lepo prikazuje človečko celico oziroma njeno membrano, kjer so v krog postavljene dlani in stopala. Različno dolgi, debeli, obarvani, prsti, ki predstavljajo različne vrste maščobnih kislin, ki v pretežni meri gradijo VSE celice našega telesa. Ko pišem VSE, tudi mislim VSE.
- vir goriva - v zapisih o zakisanosti boste lahko prebrali, da v ravnovesju telo kuri glukozo s kisikom v aerobnem načinu. A če priškrnemo telesu ogljikove hidrate (kruh, krompir, riž, etc) in povečamo vnos maščob (takoimenovana ketonska dieta), bo telo izbralo alternativni način in uporabilo maščobe kot kurivo. nekaj podobnega kot je pri nepopolnem dihanji oziroma anaerobne načinu dihanja.
- funkcionalnost - iz maščobnih kislin telo tvori s pomočjo encimov ( v večji meri) različne molekulce, ki izvajajo različne naloge v telesu. Primarna naloga je komunikacijske narave. Prenašajo sporočila med celicami - recimo en organ proizvede derivat maščobne kisline, ki potuje po krvi in ko pride do točno določenega receptorja druge celice na drugem organu, preda navodilo/sporočilo zaradi katerega celica požene svojo kemijsko mašinerijo.