Kot vedno me moja radovednost vodi do novih in novih informacij in povezav, ki se porajajo ob pravem času. Tako je tudi z žafranom. Prvi članek v seriji o žafranu sem naslovil Drag kot žafran, ker je bila izkušnja nabave ekstrakta povezana z velikim finančnim zalogajem. Ob novih povezavah različnih informacij in znanj, pa se počasi finančno vrednotenje preliva v dragocenost. Kakšen vpliv lahko ima na nas, tako v fizičnem kot psihičnem smislu. V pozabljeni povezavi telesa in uma.
DISCLAIMER: Danes zelo aktualna tema je uporaba umetne inteligence AI v generiranju vsebine, ki jo najdete na spletu. želim povedati, kar preberete v mojih zapisih na strani Kepezzo, je moje osebno avtorsko delo in izhaja iz mojih mislih in mojega telesa. Gotovo se pozna iz vsebina in načina pisanja, saj ni tako bogat in sugarcoated, kot so zapisi umetne inteligence. V primeru, da bi pri pisanju uporabil AI, bi bili moji občutki primerljivi zlorabi kako biti čimbolj všečen in bogat v jeziku. Lahko kdo reče, da sem obsolete in da me bo čas povozil, a glej ga zlomka, narava in biologije ne bomo NIKOLI prevarali in obvladali, pa če se še tako trudimo. Umetno inteligenco pa uporabim pri generiranju slikovnega materiala, saj je moj umetniški domet žal omejen. :).
OK, mogoče najprej osnova iz prvega zapisa o žafranu:
- komponente v ekstraktu žafranovih stigm, ki imajo dokazan fiziološki vpliv, so crocin, safranal, crocetin, picrocrocin.
- zgoraj navedene komponente morajo preiti dodatno evolucijsko zaščito možganov (BBB) in spolnih žlez
Meni najbolj pomembno in zanimivo je področje naslavljanja podpore delovanja centralnega živčnega sistema (CŽS), kamor spadajo možgani in hrbtenjača. To zato, ker CŽS uravnava delovanje vseh sistemov v telesu in je pomembno, da ima substrat imenovan možgani, vse pogoje za ustrezno delovanje. V prvem zapisu sem predstavil možni mehanizem (testiran na podganah), kjer se ob uživanju ekstrakta žafrana poveča količina nevrotransmiterja GABA, ki je več ali manj pridelan v možganih.
Tako je moj interes tudi na področju ostalih nevrodegenerativnih bolezni kot sta Alzheimerjeva bolezen (AB) in Parkinsonova bolezen (PB). V grobem pri obeh prihaja do neželenega zastajanja določenih proteinskih produktov. Ja, pa smo spet pri aminokislinah in njihovem odzivanju, ko se celično okolje spremeni - ko se spremeni pH v citoplazmi celice.
Moja stara mama je v času Covid obdobja umrla zaradi propadlih možganov - ko že hranjenje ni več avtomatski, podzavestno nadzorovan proces. Mogoče najbolj boleči del za ljudi v njeni okolici je bil proces izginjanja iz njenega spomina. Še nedolgo nazaj sem v njenem naročju jedel njen, v krušni peči spečen domač kruh, in pil njen domači čaj, kuhan na štedilniku na drva, naslednji "trenutek" se me ne spomni več. Kot da ne jaz, ne ona nisva nikdar obstajala.
PB je bila v mojem življenju nekako bolj ob strani, a vedno prisotna skozi mojo teto Lidijo, ki bo v 2026 dopolnila 48 let dela na UKC Ljubljana na nevrološkem oddelku, specializirana kot glavna medicinska sestra za paciente, ki jih je doletela Parkinsonova bolezen. Malo pred zaključkom leta 2025, je bil na RTVSLO objavljen intervju z Lidijo in ob poslušanju, se v meni vedno zbudi radovednost o tem kako do bolezni pride.
Medicina zna v večji meri razložiti kakšen je mehanizem, kakšne so posledice, kako lahko blažijo simptome, a še vedno ne zna razložiti zakaj se manifestira škodljivi proces. Tako sem po poslušanju intervjuja pobrskal za mehanizmi in kaj se na biokemijskem delu v možganih dogaja, da pride do tako značilnih simptomov PB.
V primeru AB se med nevroni in glia celicami (podporne celice v možganih) nabirajo obloge proteinov imenovani amiloid beta (AMI-B), ki so toksični za nevrone. V tem primeru se obloge nabirajo izven celic in delujejo toksično v povratni zanki na nevrone. Mali košček proteina se zavije in obrne ter tvori nekaj kar sporoča nevronski celice - čas je da umreš. Pa smo spet pri proteinih/aminokislinah in njihovem obnašanju v spremenjenem okolju - zakisanost okolja.
V primeru PD se podobno zgodi nekaj s proteini, a na drugem mestu in z drugim mehanizmom. V to je vpleten protein z imenom alfa sinuklein (Alpha-synuclein A-S). In ta hudič se združuje in ustvarja skupke (Lewy telesa), ki zavira delovanje nevronov. Nadalje je A-S zelo izražen v mitohondrijih (proizvodnja celične energije) v področjih možganov odgovornih za vonj, spomin, učenje, motoriko, pozornost in spanje.
Obema procesoma je skupno, da se dogajata v zdravi osebi, a telo to tekom noči in kvalitetnega spanja spravi iz telesa. V času, ko smo v globokem spancu se možganske celice rahlo skrčijo, med njimi nastane nekaj več prostora in v tem vmesnem prostoru cerebralna tekočina odplakne vse kar celice proizvedejo. Po domače povedano, kot bi šli na WC in bi potegnili vodo.
Koliko je v vašem spancu globokega dela spanja ?
Kako dobro deluje vaša možganska komunala ?
Hmm, torej spanje praviš ?
Pa da se vrnem k, od narave poslani rožici in njenih komponentah, raziskave so pokazale, da se vsaj ena od komponent (safranal) obnaša kot lubrikant ali pa drsilo in preprečuje, da bi se A-S prekomerno združevali in preprečevali nevronov, da opravljajo svojo osnovno funkcijo - komunikacijo. Kot bi uporabili teflonski premaz, da se na čevlje ne prime voda, le da v tem primeru se molekulce A-S ne povežejo med sabo. Tako nepovezane možganska komunala tudi lažje odplakne iz možganov.
Vidim, da sem si vzel kar nekaj časa in veliko besed, da sem povedal kar želim povedati. Pa vidim, da bom drugi del, ki se navezuje na spanec in žafran zapisal v drugem delu Drag(ocen) kot žafran.
Med pisanjem tega sem ugotovil, da moje telo in um želita dati poklon obema ženskama v zapisu - moji stari mami in moji teti Lidiji. Obe sta in še vedno prispevata k temu, da moja notranja radovednost in želja po napredku, sodelovanju in delitvi znanja, vlečeta mene kot celoto naprej. In ob tem si ti, ki si uspel prebrati in se prebiti skozi tehnični del, gotov ujel vsaj drobec tega in pomislil, kaj lahko v svoje življenje uvedeš. Žafran mogoče ?
