O zakisanosti telesa IV. - delovanje centralnega živčnega sistema

V zapisih o zakisanosti od 1 do 3 sem nekako predstavil recimo temu kemijsko podlago za stanje v celicah, znotraj celic. Kako se spreminja kemijsko okolje, ko se spremenijo viri delovanja celic. V mislih je potrebno imeti, da se vse kemijske pretvorbe, reakcije, razgradnje dogajajo v celici. In omenjal sem stres. 

Pa fino ga je znižati, pa se boriti proti njemu, pa se umirjati, pa zmanjšati vzroke, pa, pa.... A to so le želje po odpravi simptomov, osebno pa želim da tebe bralec ali bralka nagovorim, da se vprašaš kaj je vzrok za stres.

Ne zanimajo me simptomi, zanimajo me vzroki.

Iskati rešitev, brez da veš kaj je problem, težave je malodane "neumno". Ne pravim smo neumni, je pa pristop neumen. Vidiš razliko ? Da pa lahko poiščemo vzroke in omogočimo naslovitev problema ter s tem odpravo simptoma. Pri naslavljanju simptoma žarišče samo pokrijemo/prekrijemo, a problem ostaja enak po Murphyjevem zakonu pa zagotovo samo še bolj poraste. 

Vse kar v naših telesih, navadah, obnašanju, vzorcih že obstaja, je OK. Je naravno in nam je znano. Škodljivo je v primeru, ko ni več uravnoteženo oziroma gre v ekstrem. In če k temu dodamo še ponavljajoče vstopanje v ekstreme, je to kot en velik magnet za težave. Prišli smo v kronično (ponavljajoče) doživljanje odmika od ravnotežja. lahko bi rekli, da pride do zlorabe nam naravnih, telesu lastnih načinov delovanja.  Spomni se v prvem delu, 

Vse se začne pri našem centralnem živčnem sistemu (CŽS). Sestavljata ga  možgani in hrbtenjača. Vse kar se v tvojem telesu zgodi - se zgodi z vednostjo našega komandnega centra.  V večji meri je ta odgovoren tudi za navodila, ki v taki ali drugačni obliki pridejo do vse celic. Hrbtenjača je skupek živčnih vlaken s katerim možgani upravljajo naše gibanje rok, nog, medenice, bokov ter prenašajo čutne zaznave bolečine, pritiska, temperature. Drugi del živčevja je periferni živčni sistem, ki pretaka senzorične informacije od delov telesa dlje od možganov. 

V našem telesu poteka v danem trenutku na milijone biokemijskih procesov. Tako veliko število lahko vodi in uravnava nezavedni (podzavestni) del naše zavesti - naša podzavest. Le-ta v navezi z avtonomnim živčnim sistemom to počne neodvisno, brez našega zavedanja. Mi sploh ne vemo, da se kej dogaja...

Ali kdaj pomisliš, da je čas, da izdaš navodilo svojim jetrom, da proizvedejo malo več holesterola ?

Ali pomisliš, da moraš izdati navodilo slinavki, da proizvede malo več inzulina, ker je bil en krof preveč ?

Ali pomisliš, da moraš sprostiti mišico, ki spusti vsebino tankega črevesa v debelo črevo ?

etc...

Zavestno v večji meri upravljamo predvsem okončine in nekaj izrednega pomena. DIHANJE. V glavnem dihamo nezavedno, v ritmu in načinu, ki ga obvladuje telo. Ritem in način, ki se lahko zaradi ponavljajočih izkušenj spreminjata. 

Ko se osredotočimo, mi na zavesten način prevzamemo dihanje in vplivamo na....Kaj že? Na razmerje med O₂ in CO₂ v krvi.  Posledično vplivamo na  kemijsko okolje v telesu in celicah in temu sledi na logični zaključek - na zakisanost oz.  strupenost v telesu.

Ok, kaj torej povezuje dihanje, avtonomni živčni sistem (AŽS), zakisanost, naše zdravje, naše počutje, itd.? Kako doživljamo stres. Ja, spet sem omenil stres in preden se ga lotim, bi rad orisal še en dodaten kontekst razumevanja. In to sta dva diametralno nasprotna načina delovanja AŽS:

1. Parasimpatični - celoten sistem, telo, je v notranjem ravnovesju. Tudi če se zunanje okolje spreminja, je uravnoteženo delujoče telo zmožno te spremembe absorbirati in se prilagoditi za ohranitev ravnotežja. Pomislite na vrvohodca - s pomočjo malih sprememb droga v rokah vzdržuje ravnotežje.  V kemiji rečemu temu pufer - ob dodatku malih količin baze ali kisline se pH ne spremeni. 
   Ko smo v v parasimpatičnem delovanju, telo izvaja presnovo (normalno biokemijsko procesiranje v celicah), obnovo in gradnjo novih celic, imunski sistem deluje v optimalni kondiciji, pripravljeni smo na razmnoževanje, itd...
2. Simpatični - celoten sistem je v stanju visoke pripravljenosti, aktivirala se je civilna zaščita, vojska, policija je povsod, rešilci letajo gor in dol. Dandanes je o Telo je dobilo navodilo, da se pripravi na morebitno poškodbo in da se bo potrebno boriti proti tujkom. To je popolnoma naraven refleks telesa, ki se je razvil tekom tisočletij. je nujen za človekov obstoj.

Lahko bi rekli, da sta kot sonce in voda. Oba sta nujno potrebna, a prevelika ali premala količina enega in drugega je smrtonosna za določeno okolje v enem trenutku. Če pomislimo na puščavo - obstaja življenje, a le toliko kolikor ga omogoča majhna količina vode. Na drugi strani je džungla, kjer je obojega v izobilju, a je zaradi tega veliko kaosa, nemira.

Tako kot vse v naravi sta za optimalno, uravnoteženo delovanje telesa potrebna Parasimpatični kot Simpatični način delovanja AŽS. V ravnotežju. 

Pa dobro, kaj ima to veze z zakisanostjo telesa?  Malo potrpljenja ne škodi, pišem malo širše, saj stvari niso enoznačne in enostavne. Ker je naše telo v sklopu z našim razumom tako kompleksno, vsi procesi tako povezani, je za naš zdajšnji nivo nemogoče razumeti, doumeti in kontrolirati. Želim predstaviti možen drugi pogled, da vse kar se v našem telesu dogaja in se izrazi kot simptom, ima več ali manj izvor/razlog v našem nadzornem in kontrolnem centru. 

Naši možgani kot fizični substrat s svojim operacijskim sistemom in z vsemi naloženimi programskimi orodji.  Vabim, te da pač bereš naprej.