V prejšnjem zapisu sem pisal o vplivu, ki ga lahko ima žafran na dve najbolj pogosti in prisotni nevrodegenerativni bolezni. Ne more popraviti praktično nepopravljive škode, lahko pa omeji ali ustavi napredovanje bolezni. Drugi aspekt pa je gotovo ta, da z rednim uživanjem žafrana zmanjšaš obseg in globino stresa, ki pusti posledici na psihičnem, čustvenem in telesnem nivoju. Pomisli, v kakšnem stanju si ti kot celota v tem okolju, kjer smo bombardirani s prekomernim stimulativnimi impulzi.
Pozor, nobenega od teh treh nivojev ne moremo ločevati kot bi zadnjih 150 let zahodnjaške medicine naredilo. Če si bolan, si pokvarjen in mi te bomo popravili. Žal neprepričljivo, če ne morejo razložiti niti zakaj npr. začnejo v možganih prekomerno nastajati strupeni skupki. Osebno verjamem, da je neločljivo povezano z enim od najbolj pomembnih stebrov zdravja - SPANJEM.
Spanje je najbolj kompleksen proces (tako fizično kot psihološko), ki se dogaja v našem telesu oziroma obstoju. Ravno zaradi tega, ker je tako kompleksen, ga je tudi zelo težko doumeti, razumeti in razložiti. In ko je spanje slabše ali ko ga ni, smo zjutraj takšni kot bi nas povozil najprej avtobus, nato valjar in na koncu še vlak. Ti je znano ? Tako je pošteno tudi, da prebereš, da slab spanec ali nespečnost ni bolezen, ni vzrok, temveč je simptom. Poenostavimo in recimo obema nespečnost.
Nespečnost ali slab spanec je/sta simptoma.
Simptoma, da je v centralnem živčnem sistemu nekaj narobe (hudo).
Torej sta posledica nečesa ?
Tekom spanja se v našem komandnem centru dogaja izredno veliko stvari. Če še ne veš, gredo možgani tekom spanja skozi različne faze v različnih obdobjih noči. Da bi lahko bilo še bolj kompleksno, se faze izmenjujejo v ciklih. Kot vedno, nič v naravi ni naključno, narava je imela milijone let na voljo evolucijskega razvoja. Vzporedno pa pomisli ali je narava tekom evolucije upoštevala in vračunala tehnološki razvoj - iznajdbo elektrike in posledično žarnice. Da sveti in je dan tudi sredi noči.
OK, v prvem delu noči je bolj izraženo globoko spanje. Takrat se možganske celice (nevroni, astrociti, glia celice) rahlo skrčijo, med njimi nastane malo več prostoro in cerebralna tekočina (da , to je tista v hrbtenjači) izvede takoimenovano drenažo. Po domače povedano, ko greste na WC potegnete vodo in odplaknete nesnago po odtoku. Ugotavljajo, da je v proces vpleten nevrotransmiter noradrenalin (NA). Sliši se kot hormon adrenalin (AD). Res je, sta sorodnika, in v telesu delujeta v paru. Pazi to - ko ste v stresu.
V drugem delu noči je boj izraženo spanje REM (rapid eye movement). V tej fazi možgani izklopijo vse povezave z mišicami skeleta, ki so odgovorne za gibanje - telo je paralizirano. V REM delu spanja se na sanja in pomisli sledeče: Sanjaš, da te nekdo lovi in da se mu umakneš, splezaš na drevo, pa ti spodrsne in padeš dol. Kaj bi se dogajalo, če v REM fazi možgani nebi izklopili skeletnih mišic? Kaj misliš, da se dogaja mesečnikom? V REM fazi možgani oziroma podzavest gre preko preteklega dne in čisti, razporeja in določa, kaj bo šlo v dolgoročni, srednjeročni in kratkoročni spomin , kaj bo pa šlo v "pozabo". A problem je v tem, da naši možgani oziroma um delujejo v načelu kvantnega računalnika, ki pa ima neomejeno kapaciteto in moč. Zato ima podzavest v primerjavi z zavestjo strašansko moč. Ti je kej znano?
Prej sem omenil cikle in za lažje prehode med globokim in REM je tukaj še plitvo spanje sestavljeno iz dveh korakov. Celoten cikel traja tam cca. 90 minut.
Dobro vprašanje je, kaj je tisto kar poganja cerebralno tekočino, da kroži in izvaja komunalo možganov. Odgovor je v dihanju. Pravilnem dihanju.
Dihanju s trebušno prepono skozi nos. In spet smo pri mišicah.
Ne pravijo zaman, da je dihanje most med zavestjo in podzavestjo. Ko se pogovarjate z nekom ne rabite razmišljati kako boste izvedli vdih in kako izdih - takrat za vas "razmišlja" in izvaja dihanje podzavest. Če se odločite, lahko prevzamete nadzor nad dihanjem zavestno.
Kako Uroš, sedaj govoriš o spanju, dihanju, mišicah, žafrana pa še sploh nisi omenil !!?? Malo konfuzno.
Pomisli: Pogovarjaš se z osebo, ki te straši, dovolj je, da že razmišljaš o njej. Podzavest prevzame dihanje, ti pa si zaradi strahu v načinu boja ali bega. Dihanje se preseli iz normalnega, zdravega dihanja s trebušno prepono v zgornji del. V hitro, plitvo dihanje, kjer izdihaš več CO2 in zaradi tega ne more izstopit kisik v tkiva. Ob dihanju s trebušno prepono je veliko bolj aktivna tudi hrbtenica, predvsem njen spodnji, ledveni del. Točno tam, kjer se zaključi hrbtenjača. Lahko rečemo ledvenemu predelu tudi črpalka cerebralne tekočine. Ko vdihneš v trebuh, se spusti trebušna prepona navzdol,, popek se izboči in posledično se zgodi zvijanje ledvenega dela hrbtenice v S.
V nasprotni smeri ob izdihu, se prepona pomakne globoko pod rebra, , popek se premakne proti hrbtenici in posledično se mora ledveni del hrbtenice usločiti v nasprotno smer, poskuša se zravnati. In tako pride do nihanja med dvema pozicijama ledvenega dela hrbtenice. Črpalka cerebralne tekočine deluje in komunala v možganih opravlja svoje delo odlično.
Pomisli: Ko spiš, kdo upravlja dihanje? Dihaš podnevi skozi nos ali usta? Kako dihaš ponoči - skozi nos ali usta? Če si cel dan v stresu (boj/beg/zamrznjen), so tvoje mišice vse zakrčene, dihalni vzorec je premaknjen v zgornji del in če vstopiš v spanec, v kakšnem stanju je tvoje telo, tvoj avtonomni živčni sistem tekom spanja? Kako se počutiš naslednji dan? V kakšno stanje se pomikaš, če se to dogaja kronično ponavljajoče ?
In tako se ponoči v podzavesti ponovno vrtijo "posnetki" in dogodki iz budnega dela dneva in podzavest vedno znova in znova zaganja program boj/beg/zamrznjen. Ponavljajoče, kronično.
In tukaj vstopi žafran. Verjamem, da je osnovni mehanizem delovanja v ohranjanju in vračanju sposobnosti možganskih celic proizvesti GABA nevrotransmiter, ki uravnava aktivnost amigdale (več v zapisu) . Centra za ocenjevanje obsega nevarnosti za TELO (telo in um). Če amigdala manjkrat pošlje stresno navodilo, potem bo manjkrat se sprožil adrenalin/kortizol, manjkrat se bo dihanje preselilo v zgornji del, manj časa bo dihanje skozi usta, lepše bo delala cerebralna črpalka, možganska komunala bo učinkovitejša.
Tako pridemo do te kompleksne povezanosti telesa, uma, psihe, čustev, misli in delovanja v tem modernem okolju. Predlagam, da se malo poskušaš opazovati - kako dihaš ko si pomirjen (parasimpatičen), dihaš skozi nos ali usta, kako dihaš ko se razburiš, ko si jezen, ko te je strah, ko se ne moreš premakniti, ko bi najraje zbežal...
Možnosti urediti spanje, dihanje in delovanje v okolju so, le dovolj te mora boleti, dovolj se mora ponavljati, dovolj nemočno se moraš počutiti, da dvigneš rit, prevzameš odgovornost in se lotiš dela.
