Napisal bom svoj pogled na zakisanost telesa preko oči kemika (fizično, kemijsko) in preko oči AEQ učitelja. Na netu lahko najdete ogromno posledic, ki jih povzroči zakisanost telesa, a nihče ne govori o vzrokih zakisanosti. Niti o temu ali se jo da izmeriti, kaj sploh zakisanost telesa je?
Kaj pa če je zakisanost posledica s seveda svojimi posledicami?
Ali si lahko s hrano pomagam , tako imenovane bazične diete?
Kaj je mit in kaj so dejstva?
Nekaj stvari bom poenostavil (fizično/biološko), da več kot prebereš, več znanja imaš na voljo za odločitev.
Vse se začne pri celici. Sleherni celici našega telesa. Vsaka celica (razen zrelih rdečih krvničk (RK) oziroma eritrocitov) v svoji notranjosti nosi mitohondrije. Le-te lahko gledaš kot male obrate za proizvodnjo energije. Dogaja se takoimenovano celično dihanje.
Primarni način s katerim celica v mitohondrijih ustvarja energijo je AEROBNI način. Iz kisika in glukoze (piruvata) nastaja energija (ATP) in stranski produkt CO2 in voda. Če je vse OK, potem nastane kar veliko energije (1 molekula glukoze => 38 molekul ATP).
Običajni (primarni način) - AEROBNI
Kisik in 1 enota glukoze = Energija (38 ATP) + CO2 + voda
Neobičajni (urgentni) način ustvarjanja energije je ANAEROBNI način. Gre za pomanjkanje kisika. In tvorba se prestavi iz mitohondrijev stran v celično raztopino (citoplazma). Nastane manj energije, nastanejo pa tudi manj ugodni stranski produkti (mlečna kislina in možno tudi etanol). (1 molekula glukoze => 2 molekuli ATP). Rdeče krvničke za svojo proizvodnjo energije uporabljajo anaerobni način. Rdeče krvničke tudi ne potrebujejo veliko energije, saj v njih ni jedra z DNK, torej je tudi kemijskega procesiranja veliko manj. Torej je ANAEROBNI način delovanja res samo za nujne primere in ni zaželjeno, da se dogaja ves čas ali zelo pogosto.
Akutni (Neobičajni, alternativni način) - ANAEROBNI
Kisik in 1 enota glukoze = Energija (2 ATP) + mlečna kislina + voda
Nekaj podobnega se dogaja pri gorenju - ko je kisika dovolj, govorimo o popolnem izgorevanju. Celuloza gori v kisiku, nastajata ogljikov dioksid (CO2) in voda. Ob pomanjkanju kisika govorimo o nepopolnem izgorevanju. Celuloza sicer gori, a pri tem nastajata voda in ogljikov monoksid (CO). CO2 je dušljiv, nevnetljiv plin, ko ga bo v ozračju dovolj, bomo imeli občutek dušenja. CO je strupen, gorljiv plin, in se 200 x raje veže v hemoglobin kot kisik, praktično kisik nima možnosti vezave.
Ok, če pogledam še malo stranske produkte ene in druge poti celičnega dihanja. CO2 in voda teče po ustaljenem procesu in to telo brez težav ureja. V anaerobnem načinu dihanja pa se tvori nekaj čemur osebno pripisujem največji prispevek zakisanosti telesa. To je mlečna kislina. In ta je zelo močna in kot neke vrste nezaželeni potnik v telesu. Kot omenjeno, se rdeče krvničke napajajo samo preko anaerobnega načina torej proizvajajo mlečno kislino.
Potem so pa tukaj še ena velika skupina celic, kjer se ta alternativno način zelo pogosto vklopi. Mišične celice. Ob vsaki preterani vadbi ali obremenitvi nas pečejo in bolijo mišična tkiva. Kisik se zelo hitro porabi in mišične celice hitro preskočijo v alternativni način delovanja. Delovanje mišic bi lahko v grobem razdelili na zavedno in nezavedno kontrolirane. Roke in noge upravljamo na zaveden način, enako tudi dihanje. A potem je tukaj pa druga kategorija, to je tista, ki na nezaveden način deluje - želodec, sfinkterji, srčna mišica, etc.
Če povzamem - ko govorimo o zakisanosti, potemtakem je nepsoredno povezano z načinom dihanja in posledično s stranskim produktom - mlečno kislino. In v to so vpletene v večji meri RK in mišične celice.
Beri naprej če te zanima - O zakisanosti II.
