O zakisanosti telesa III. - o plinih

Dotaknil sem sem celičnega dihanja oziroma celične proizvodnje energije. Je v tej točki pošteno nekaj povedati še o plinih, ki so vpleteni v ta cikel dihanja oziroma v uravnavanje delovanja telesa. Tako na hitro jih naštejem 6, od tega sta za dihanje in neposredni vpliv na zakisanost 2, deloma 3-ji. Recimo prvim trem funkcionalni, drugim trem pa rezidualni. Je pa potem še eden, ki je mogoče včasih zapostavljen, a je je lahko problematičen.

1. Kisik O2

Tega je v našem okolju v izobilju, cca. 21 %. Če pade vrednost pod 19,5%, se pričnemo dušiti. Torej mora ga biti dovolj, da se prične raztapljati v sluznici, ki vlaži notranjo stran pljuč in pljučnih mešičkov. Torej kisik pridelajo rastline v procesu fotosinteze, kjer iz CO2 in vode s pomočjo svetlobe pridelajo O2 in energijo v oliki celuloze. 

2. Ogljikov dioksid CO2 

Že vemo, nastane v mitohondrijih v normalnem načinu delovanja iz O2 in glukoze. V naravi nastaja s popolnim izgorevanjem celuloze in fermentacijo (aerobno ali anaerobno). Da bodo rdeče krvničke (RK) oziroma njihova transportna sposobnost polno izkoriščene, je tukaj tretji plin.

3. Dušikov oksid NO

Tega v našem okolju ni, ampak ga telo proizvaja samo. Ta molekulca ni vpletena v gradnjo, obnovo kot fizični faktor ampak le kot signalna molekulca. Kot so recimo hormoni ali nevrotransmiterji. Ima vlogo vasodilatatorja - torej širi žile in s tem omogoča lažje pretok krevi do in od tkiv. Kri oziroma RK ga ponesejo do žilnostenskih celic, kjer difundira  do mišice, ki je vgrajena v steno žile. Ta mišica se sprosti in žile se razširijo.

Proizvaja se v različni delih telesa, izrazito v prebavnem traktu, koži in tisto tretje, ki je zanimivo iz naslova dihanja - v nosnih in obnosnih votlinah. Iz tega naslova je izrednega pomena dihanje skozi nos. Saj z vsakim vdihom v pljuča in v krvni sistem vnašamo samoregulacijsko širjenje in krčenje žil. Tudi NO se prenaša z rdečimi krvničkami, a je zaradi vloge singalizatorja v majhnih količinah.

Pa dober, kje je sedaj catch ? 

RK naložijo v pljučnih mešičkih kisik in ga nosijo preko arterij vse do kapilar do različnih tkiv, kjer se v procesu difuzije preko celične membrane prenese v tkivne celice. V obratno smer gre CO2. Če se spomnite sem v prejšnji delih napisal o gradientih in kako stvari tečeje s področja z višjo koncentracijo. Torej ko se v celici porabi kisik, pade koncentracija v celici in tako "rade volje" skoči sveži O2 v celico. In CO2 zaradi enakega vzvoda iz celice. Tako se nekako v večino primerih žile zožajo v kapilare, ki so manjšega premera kot je velikost RK (!). To pomeni, da more srce ustvariti dovolj velik pritisk, da bo vse the RK v vseh kapilarah "na silo" potisnilo skozi.

Zakaj to ? 

Ker je sam v tem načinu možno, da pride celična membrana RK in tkiva v recimo temu "intimni dotik". V tistem trenutku se dve membrani obnašata kot ena. So pa v telesu tudi področja, kjer kapilar ni. Saj če se bi ves kisik porabil že v tkivih predtem, kako pa bi potem vene vzdrževale svoje stanje in zdravje celičnih sten.

 Aha, torej če ima oseba težave z venami (npr. krčne žile), je to lahko posledica pomanjkanja kisika?

Ta izziv je narava lepo rešila s tako imenovanimi bypass-i (shunt), kjer ni kapilar ter s tem omogoči, da pride en del kisika tudi v venski del krvnega obtoka. Tri  zelo enostavno dosegljiva in uporabljiva področja so čelo, dlani in podplati. Zaradi takšne strukture so to tudi področja, kjer lahko v telo vnesemo več energije (gretje) ali jo odvedemo (hlajenje). Pomislite, kam vas pozimi najprej zebe in ko pridete na toplo kako najhitreje dobite pomirjujoč občutek topline.

OK, pa se vrnimo O2 in CO2. Ker so v naravi vse stvari uravnotežene, morata biti tudi ta dva plina v ravnotežju, saj vstopata/izstopata v skupno biokemijsko reakcijo. Če v krvi (v RK) pade koncentracija CO2, potem RK v tkiva tudi ne morejo oddati O2 in celice preklopijo v alternativni, anaerobni, način dihanja. Torej bo nastalo več mlečne kisline. Vzporedno pa tkiva pridobijo manj kisika in začenjajo propadati - pomislite na krčne žile. Zakaj jih imajo bolj pogosto ženske kot moški?

Telo, ko je v tako imenovani homeostazi, deluje v normalnem načinu, vse je OK. Torej se mora zgoditi neki zunanji impulz, ki povzroči padec CO2 v krvi. Temu se reče STRES. Pa bom o stresu napisal v sledečem delu, zdej bom pa dokončal še o plinih.

4. Metan CH4 

Je tisti hudič, ki ga debelo črevo izpusti zaradi anaerobne fermentacije. Lahko poskusite in boste videli, da po domače povedano prdec resnično zgori. Ne počnite tega goli, zaščitite se. To je tudi plin , ki ga na veliko proizvajajo vsi prežvekovalci - krave, ovde, koze, konji...saj morajo z bakterijskim anaerobnim vretjem razgraditi celulozo ter jo pretvoriti v energijo. Tako je proizvodnja večjih količin CH4 povezana z večjim vnosom vodotopnih vlaknin (PREBIOTIKOV).

5. Žveplov sulfid H2S

če zaužijete veliko živil, kjer je veliko aminokislin metionin, cistein, homocistein in taurin. V črevesju pride do fermentacije in voila - lahko ste partybrejker ! JE topen v vodi in v taki obliki deluje kot kislina.

6. Amonijak NH3 

Rezultat razgradnje aminokislin. Tudi ta je topen v vodi, a deluje bazično. NH3 je v telesu toksičen in je kot sem rekel odpadek razgradnje aminokislin. Naloga jeter je pretvorba NH3 v sečnino, ki se iz telesa odvede preko urinarnega trakta. Zdaj pa pomislite, kaj se dogaja z jetri in njihovo kapaciteto presnove NH3, če se zmanjša količina prispelega/uporabnega kisika. Jetrne celice začnejo proizvedejo manj energije, več je mlečne kisline in upočasni se presnova NH3 v sečnino. Torej na tak način v telesu počasi začnejo zastajati toksini.. Ko sem na začetku omenjal še enega , ki lahko da je zapostavljen, je to NH3, ki kot vidimo lahko nosi zelo daljnosežne posledice na uravnoteženost delovanja in procesiranja tako kompleksnega ustroja kot je telo.

7. Voda H2O 

Med pisanjem sem ugotovil, da sem pozabil še enega. Sicer na prvi pogled temu ni tako, a vseeno nima nezanemarljivega vpliva. Voda v obliki zračne vlage. Med dihanjem v povprečju izloči odrasla oseba 0.35 L. Odvisno od fizične obremenitve in zračne vlage. Bolj je suh okoliški zrak, več vode bomo izgubili z dihanjem. Zatorej bodite pozorni pozimi koliko pijete, saj je zrak pozimi zelo suh ( absolutna prti relativna vlaga).

Več o STRESU v prihodnjem delu, KONČNO !

Navigacija