V prejšnjem zapisu smo uspeli pogledati 3 točke - Koliko znanja imaš ?, Kako obsežno boš začel ? in Kaj bo končni produkt ?. Če te nisem uspel prestrašiti dosedaj, potem se bom potrudil z naslednjimi.
4. Kdaj v sezoni začeti ?
Vir NIle/pixabay
Mogoče se bo komu zdelo zelo čudno vprašanje, a je povezano z gojitveno površino, s številom ženskih rastlin in razpoložljivimi vodnimi viri. Začetek zgodaj v sezoni, recimo v sredini maja, manjše število rastlin bo na njivi – recimo v matriki 3 x 3 m. Zakaj? Ker se bodo razrasle v džungelske proporce. Bolj kasno v sezoni bodo rastline na njivi, recimo v drugi polovici junija, večje je lahko število rastlin na njivi – recimo v matriki 2 x 2 m. Zakaj? Manj se bodo razrasle, krajše bo obdobje vegetativne rasti - torej zelenih delov rastline.
Zakaj tako? V zgodnjem delu sezone je dovolj vlage za vegetativno rast in rastline lahko zrastejo v ogromne grme. Le-ti se proti koncu cvetenja lahko spremenijo v neobvladljive, težke »stolpe«, ki se ob vetru in nalivih poležejo po tleh. Je čudovito gledati kako raste, a nastane problem tudi pri spravilu in sušenju takih dinozavrov. Kasneje v sezoni sejane rastline bodo manjše, a jih lahko prizadane junijska suša. Brez zalivanja je pridelek obsojen na propad.
Tudi zgodnja setev je lahko prizadeta zaradi mraza. Konoplja ne mara mraza in se pri 10°C njena rast praktično ustavi. Leta 2019 je bil cel maj izredno mrzel in deževen, v tistem času je propadlo ogromno setev.
Raste kot konoplja je priljubljen izraz, a ko konoplja postane gojitvena kultura se kaj hitro bori z različnimi pleveli.
5. Seme ali sadike ?
Zakon (pravilnik) je zelo jasen, dovoljena je setev semena neposredno na njivo. A veliko gojiteljev, semena doma poseje v platoje, da vzklijejo, zrastejo do določene višine in jih presadijo na njivo. Iz tega naslova je pravilnik gotovo potrebno nadgraditi in osvežiti, a dokler se ne spremeni, je tako kot je.
Iz semena, posejanega direktno na njivo, bo zrasla močnejša rastlina. Njena korenina bo rinila navpično proti globljim plastem v iskanju vode ob morebitni suši. In tak je tudi naraven proces. Sadike, presajene na njivo, bodo imele bolj plitvo razvite korenine in jih lahko suša izredno prizadane. Zatorej je zalivanje skorajda obvezno pri pristopu s sadikami.
Kot vidiš je kot pri veliko stvareh ponovno potrebna odločitev. Če upoštevaš svoje začetno znanje, opremo in infrastrukturo, ki je na voljo, je najmanjši vložek 100 g ali 500 g semena, ki ga kupiš z obveznim certifikatom. Ko pridobiš izkušnje, potem - samo nebo je meja. Oziroma velikost sušilnice!
6. Kaj lahko ogroža moj pridelek ?
Vir 8385/pixabay
Nevarnosti lahko delimo v tri skupine. Ja, dobro si prebral, tri različne in na vsako imaš različne možnosti vpliva oziroma boja proti njim.
1. Prva nevarnost zajema vremenske pojave, seveda saj gojiš na odprtem na milost in nemilost nebu.
- Mraz in preveč vlage – predvsem mraz v maju in juniju lahko zavreta rast, a se to kompenzira , ko se segreje ozračje s tem pa tudi zemlja.
- Suša – edini boj proti suši so zalogovniki oziroma zalivanje. Rastline rabijo vodo za rast, dejstvo. Imej v glavi, da je tudi zalogovnik potrebno polniti. Če postaviš 1m3 velik zalogovnik nekje ob njivi, kako ga boš v poletnem pomanjkanju polnil? Manjše kot so rastline, manj vode potrebujejo, večje kot so, več vode potrebujejo. Večje kot so rastline, več je zelene površine, večja je transpiracija vlage iz rastline v ozračje. Recimo 300 rastlin zahteva v največji vročini/suši vsake 2-3 dni 300 L vode. Torej 1m3 zalogovnik zadošča za teden dni. Ob predpostavki, da izhlapevanje iz zemlje rešuješ z dobro zastirko. Ker skrbim za naravo in zemljo predlagam zastirko iz slame.
- Toča – žal ni obrambe. Če je toča dovolj zgodnja, ne skrbi, rastline se obrastejo. Bolj kot je pozna, slabši bo pridelek. Velika večina sort začne cveteti sredi avgusta, verjetno za nevihte za točo so v tem času manjše.
- Veter - v želji imeti čimvečje rastline in s tem čimvečji pridelek veliko konopljarjev pusti rastlinam skoraj prosto rast v vegetativnem obdobju. A težava nastopi, ko rastline začnejo cveteti, cveti se oddebelijo in postanejo izredno težki. Imej v glavi, da evolucijsko konoplja ni bila razvita samo za cvet, ampak se pričakuje, da je v ženskem cvetu konec sezone tudi seme. To je evolucijska varovalka za reprodukcijo vrste.
Vir 12019/pixabay
2. Druga nevarnost je v naravni živi obliki. Sicer v fazi rasti in začetka cvetenja ni prisotnih škodljivcev, kvečjemu preveč ali premalo hranil. Se pa v poznih fazah cvetenja pojavijo gosenice in koruzna vešča. Le-ta zavrta v steblo luknjo in posledica so zlomljeni vrhovi. Še posebej, če so cvetovi bogati in težki, njiva pa je na zelo prepišni lokaciji. Pozabi na fitofarmacevtska sredstva.
Na njivi so lahko velika težava tudi pleveli. Nekateri od njih vsebujejo pirolizidinske alkaloide, ki so za človek zelo strupeni , celo kancerogeni. Prenos oziroma kontaminacija se lahko zgodi pri nekontrolirani rasti plevelov ob rastlinah ali pri neprevidnem spravilu rastlin na koncu gojenja - beri "metanju po tleh".
Vir wikipedia/pixabay
3. Tretja nevarnost je človeški faktor in sicer v zelo zanimivih oblikah.
- Prevelike oči so tvoje lastne. Ko se lotiš zadeve v prevelikem obsegu kot si to sposoben izvesti. Prevelika površina, preveč rastlin, premalo vode, premala sušilnica, prevelike želje in načrti. Kot veš je Murphyjev zakon tisti, ki pravi, da če obstaja kakšna možnost, da bo šlo kaj narobe, potem bo šlo.
- Sosedi in lastni domači (sorodniki) so velikokrat zelo velika ovira pri gojiteljih konoplje. Sosed ti sicer ne more govoriti kaj lahko počneš na svoji njivi, a je odnose s sosedi bolje imeti pozitivno naravnane kot obratno. Nikoli ne veš kdaj rabiš tisto nekaj malega pomoči. Slovenci dobre sosedske odnose negujemo z dobro besedo, kosom domače potice ali kozarcem dobrega vina. In še to, vse ustne dogovore preseli na papir. Tako s sosedi kot s sorodniki. Čisti računi dobri prijatelji.
- Tatovi – ja, tudi to se dogaja in to vedno bolj aktivno. Seveda v različnih delih Slovenije različno. Če boš posejal konopljo po kmečko in bo osemenjena, se tiste nihče ne bo dotikal. Če jo boš gojil na hortikulturni način in bodo rastline zelo bogate z lepo dišečimi cvetovi, je verjetnost kraje na njivi zelo visoka. To je tudi eden od mojih argumentov, da posadiš svojo prvo njivo čim bližje svojega doma, ni pa to absolutno zavarovanje pridelka. Žal je tako.
Vir TheDigitalWay/pixabay
Kot vidiš, je lahko težav veliko. ko si ti prebral do konca ne moreš reči, da nisi vedel česa. Nihče ne mara presenečenj, še posebej neprijetnih. A da ti olajšam stvari, ti bom napisal podroben predlog kako začeti. To je nek okvir, seveda pa je vsaka zgoda drugačna, z drugačnimi podlagami, možnostmi, idejami in cilji.
Pa poglejmo.....3.del.