Za začetek bom izrazil veselje o tolikšnem zanimanju za gojenje industrijske konoplje. Iz različnih koncev Slovenije, z različno izobrazbo, z različnimi željami in cilji. A kot vidim, je veliko še neodgovorjenih vprašanj in dvomov. V mojem prvem zapisu sem se osredotočil na zakonske podlage. Kaj je potrebno urediti na birokratski strani (KMID, GERK, prijava), v tem zapisu pa bom brez poskušal naliti čimbolj čistega vina še po drugi, nebirokratski strani. Kaj je osnova za gojenje, kako se lotiti, na kaj moram biti pozoren, koliko znanja in opreme imam, koliko infrastrukture je potrebno, katero seme izbrati, kaj so moji ciljani produkti...In vedno je na koncu vprašanje...

Komu lahko prodam in kaj lahko prodam ter koliko lahko zaslužim?

 

Vir: colli13designs, peter-facebook/pixabay

 Takoj na začetku je prvi kozarček vina – ni hitrega zaslužka! Če boš računal na miljonske zneske v prvi sezoni, to ti lahko takoj povem – tega ne bo. Ne bo 100.000 €, ne bo 10.000 €, hja morebiti 1.000€, velika verjetnost pa je da bo to nekaj 100 €. Nisem rekel, da je to dobiček, kajti računati je potrebno tudi na vložek oziroma stroške.

 

Ne pozabiti

DOBIČEK=ZASLUŽEK - VLOŽEK

 A vsake toliko se vprašaj zakaj si se oziroma se boš lotil gojenja industrijske konoplje? Je to zaradi zaslužka ? si želiš pomagati bližnjim ? Rabiš nov izziv ali hobi v življenju ? Želiš dodati poljščino v setveni kolobar ? Dobro premisli, a pomisli , da če je prvo gonilo in fokus goli zaslužek, potem je verjetno srednje in dolgoročnega uspeha zelo nizka. Če govorimo o finančnem delu....

Če se lotevaš industrijske konoplje, je to tek na dolge proge, pa še to z ovirami na progi. Pa sicer, kaj ni tako pri vsakem poslu? Velikokrat ljudje rečejo, da je bil nekdo, ki je uspel, na pravem mestu ob pravem času. Pa je po domače povedano to eno veliko »sranje«. Nihče, ki to reče, ne vidi ur, dnevov, tednov, mesecev in let vloženega truda, dela, odrekanja in nesigurnosti, da se dvigne tista zmagovalna srečka. 

OK, dovolj filozofskega nakladanja, to bereš zato, ker hočeš čimveč informacij kako se lotiti gojenja industrijske konoplje in kaj lahkko pričakuješ v prvem letu, drugem, tretjem, petem, desetem.....

 

1. Koliko znanja imaš ? 

 

Vir: kreatikar/pixabay

Takoj na začetku bom bralce razdelil na dva tabora. Prvi ima izkušnje iz konoplje, ki se na skrivaj goji v omarah, kletev, svinjakih, rastlinjakih, podstrešjih, skritih gozdnih jasah. Ja, govora je konoplji s prevladujočim deležem THC, torej ilegalne oziroma rekreativne narave. Veliko ljudi tej konoplji reče indijska konoplja, ne bomo razpravljali o tem, za lažje razumevanje naj bo indijska konoplja.

Če še nisi vedel, nikjer v Evropi ni dovoljeno gojiti indijske konoplje za rekreativne namene. Pa bo vsak pomislil, kaj pa Nizozemska? Ja, lahko jo kupite v coffee shopih, a lastnik coffee shopa jo mora kupiti na črnem trgu (skozi zadnja vrata). Edino dovoljeno gojenje indijske konoplje je v kontroliranih obratih za potrebe predpisovanja pacientom s strani zdravnikov. Tako imenovana medicinska konoplja.

Torej gojitelji v prvem taboru so vajeni delati z nekaj rastlinami, recimo 5 pa vse tja do 20-25. In ti gojitelji si vzamejo veliko časa za vsako posamezno rastlino, jo zalivajo, gnojijo, negujejo, božajo, imajo skorajda ljubezensko razmerje.

 V drugem taboru pa so bralci, ki nimajo nobene izkušnje z gojenjem konoplje. Morebiti so jo že kdaj rekreativno izkusili, a to je tudi vse. Znanja o gojenju takšnem ali drugačnem ni nič. 

Opozorilo vsem v obeh taborih -

skrbeti za nekaj 300, 500 ali 1000 rastlin ni mačji kašelj. Veliko se jih je opeklo, veliko se jih še bo. 

Ni potrebe po opeklinah.

 

 2. Kako obsežno boš začel ? 

 

Vir: pixel2013/pixabay

Če se najdeš v drugem taboru, potem ni kaj razmišljati – naj bo prvo leto maksimalna površina 1000 m2 kot je tudi zakonska zahteva. Enako bi predlagal tudi prvemu taboru, ker je preskok iz 10 rastlin na 200-300-500 rastlin lahko zelo boleč.Kot vidiš iz naslova te nagovarjam v ednini, ker je teh 1000 m2 preko glave dovolj za enega samega človeka. Velikokrat se zbere ekipa, ki ima zelo smele in velike načrte, kaj vse bodo gojili, pa potem na koncu več ali manj razpade in lahko za vse ostaneš sam.

 Naj bo začetek tak, da lahko sam zmoreš vse – pripravo terena, setev, zalivanje, košnja, vršičkanje, pobiranje, sušenje, čiščenje, etc....Prijatelji zelo radi pomagajo pri pobiranju, predtem zelo težko koga najdeš. Na začetku ciljaj na 1000 m2. Pika.

 

3. Kaj bo končni produkt? 

  

Vir: geralt/pixabay

V tem obsegu dela je edini smiselni končni produkt – suh cvet. Torej cvet ženske rastline. Članki, ki na dolgo in široko govorijo o možnih produktih, so bolj politične narave in so daleč od realnosti za Slovenijo. Večji kmetovalci se osredotočajo na konopljino seme (izplen prodaje oluščenega konopljinega semena je izreden), to je pa tudi vse kar majhnost Slovenije zmore. Tebi, kot malemu gojitelju na začetku, je vreden samo suhi cvet. S čim manj semena in s čim več CBDja in seveda pod 0,2% THC.

Kaj to pomeni? Zakonsko je dovoljeno gojiti na njivi industrijsko konopljo, ki v katerikoli fazi rasti in cvetenja ne bo imela več kot 0,2 utežnih % THC. V vsakem momentu gojitvene sezone lahko tvojo njivo obiščejo inšpektorji, vzorčijo svež cvet, posušijo in analizirajo. Podrobnosti vzorčenja z zakonskimi podlagami  so opisane v Vzorčenje konoplje. (Članek je še v nastajanju).

Vir: jarmoluk/pixabay

Torej suhi cvet bi lahko razdelil v 3 vrednostne nivoje:

  • Suhi cvet za čaj – je lahko zanimiv za vse, ki imate mogoče kmetijo in ga lahko ponudite v portfelju vseh ostalih izdelkov, ki jih pridelujete. Na trgu je veliko zelo nekvalitetnega »čaja«, kjer se težo v vrečki pridobiva tudi z uporabo stebel in semena. Če prodajate suhi cvet kot čaj, povejte stranki, da mora biti v vodi malo mastnega mleka ali nekaj kapljic olja, drugače ni je vse skupaj bolj "blažev žegen".

 

  • Suhi cvet za ekstrakcijo – praviloma je vrednost produkta je odvisna od % CBD v suhem cvetu. Odvisno od kvalitete gojenja in osemenjenosti se % CBDja giblje v razponu od 1,5% pa vse do 12% in hkrati zadostuje zakonski meji 0,2% THC. Imej v glavi, da ima vsaka sorta industrijske konoplje svoje razmerje med CBD in THC. Večje bo razmerje, višji bo delež CBD boš lahko pridela in več bo vreden suhi cvet kot produkt za prodajo.

 

  • Suhi cvet za "rekreativno" uporabo – je suhi cvet za takoimenovani »smoking market«. Še vedno govorimo o CBDju in zahtevi 0,2% THC za legalno proizvodnjo, transport in prodajo. Velika večina ljudi se loteva gojenja industrijske konoplje, ker je govora o cenah od 150-200 € pa vse do 700-1000€ za kilogram suhega cveta. In vsi imajo velike sanje in pričakovanja o velikem zaslužku na ta račun.Gojenje cveta za smokig market zahteva veliko znanja o zemlji, gnojenju, vršičkanju in na koncu o sušenju. Za ta cvet ni merilo za doseganje visoke cene % CBD, ampak je bolj subjektivne narave. Kakšen je vonj, kako je cvet »mehak«, kako se kadi, kako je »ostrižen« (trimmed)? Govora je o takoimenovanem »curingu« oziroma negovanju. Ker je vrednost suhega cveta najvišja, je tudi konkurenca največja. Tako z gojitelji na njivi kot z gojitelji, ki gojijo konopljo v rastlinjakih pod bolj kontroliranimi pogoji.

Brez nalaganja je realnost začetnika v sredinskem delu, v gojenju za namene ekstrakcije. Z leti se krepi znanje kot tudi vedenje o kvaliteti, ki jo lahko pridelaš. Otrok se na začetku plazi, kobaca in počasi shodi. 

Vir: RetyiRetyi/pixabay

Samo omenil sem tisto bolj kmetovalsko možnost, kjer se cilja seme in produkti iz semena. Ko govorimo o semenu, so površine takoj veliko večje - govora je o hektarjih (1 ha = 10 arov = 10.000 m2). In takoj je potrebno pomisliti na strojno pobiranje semena, torej s kombajnom. Kdo bo požel? Kje boš posušil seme? Tako na hitro:

  • Seme - ne izplača se ga prodajati kot surovino, saj se samo spravilo začne že z izbiro semena oziroma sorte ter načina setve (žitna/koruzna sejalnica).
  • Oluščeno seme - trenutno je vrednostni izplen največji, saj je cena ob najmanjšem vložku najvišja. A je vprašanje, kje boš luščil seme? Imaš stroj ?
  • Konopljino olje - lahko stiskaš neposredno seme ali ostalo seme od luščenja ali pa morebiti kar oluščeno seme. Na kakšni stiskalnici? V poštev pride samo hladno stiskanje, veliko je stiskalnic in ponudnikov stiskanja na trgu, a previdno - ni vsaka stiskalnica resnično "hladna stiskalnica". Konopljino olje se promovira zaradi visoke vsebnosti Omega 3 maščobnih kislin. Jaz osebno tega ne počnem, ker teh Omega 3 telo ne more neposredno uporabiti, njaprej jih mora presnoviti. O presnovi Omega 3 v človeškem telesu bom še pisal...
  • Konopljina moka in proteini - pogača , ki ostane od stiskanja olja, potuje na mlin in nastaneta dva glavna produkta odebeljena na začetku vrstice ter "odpadek", ki lahko roma v prehrano živali (prašiči, kokoši, krave). Imej v glavi, da živali, ki uživajo Omega 3 maščobne kisline, bodo v svojih maščobah in produktih (npr. jajca) imela višji delež Omega 3 kislin, ki pa jih človeško telo lahko neposredno uporabi.

 

Gotovo sem natresel veliko novih informacij in materiala za premisliti, zato bom ta zapis v tej točki prekinil. Preberi, premisli, načrtuj, prespi, pa ponovno premisli. In preberi nadaljevanje...

 

© Copyright Kepezzo.com - Izvedba ideART